Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2016

Ford A v Tehničnem muzeju#Wien

Slika
Tehnični muzej Dunaj Technisches Museum Wien Avto Ford A Albana Berga Od 25. maja 2016 je avto Ford A komponista Albana Berga kot stalna posoja  Tehničnemu muzeju na Dunaju in ga tam lahko vidimo v inscenirani posebni razstavi. Na ogled so tudi številna pisma in dokumenti kot tudi drugi predmeti iz lastnine vdove Albana Berga in lastnine Ustanove Alban Berg (Stiftung), ki jo je sama ustanovila. Vse to nam pripoveduje zanimivo "Avto- biografijo". Avto Ford A, 1930, z odprtim motorjem, v veliki kaseti, lastnik Alban in Helene Berg Komponist Alban Berg (1885-1935) si je v poletju 1930 iz tantiem njegove uspešne opere Wozzeck kupil avto Ford A in dal na vrata pritrditi napis AHB (Alban in Helene Berg). Bergov eksemplar je redek modro-črn cabriolet z ležalnimi sedeži modela iz leta 1930. To vrsto avtomobila so v letih 1927 do 1931 izdelali 60.715 krat. Originalno ohranjen avto je lastnina Ustanove Alban Berg, ta pa ga je po skoraj 80-letnem "spanju&qu

Fran-slovarski portal#Wien

Fran slovarski portal Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU V tem  slovarskem portalu so uporabnikom na voljo vsi temeljni  jezikovni priročniki za slovenščino.  O tem sem izvedela na letošnjem večeru za sl ovenščino na Institutu za slavistiko Univerze Dunaj. Nahaja se v starem   AKH ( nekdanja splošna bolnica): AAKH Hof 3, Spitalgasse 2-9, 1090 Wien. Če ste na Dunaju, se lahko tam oglasite, posebej na takem večeru, kot smo ga imeli včeraj. Iz Ljubljane sta prišli dve predavateljici. Portal Fran je predstavila Tanja Mirtič, s Filozofske fakultete Univerze Ljubljana pa je Saška Štumberger govorila o slovenskem enojezičnem slavaropisju po letu 1991. Obe predavanji sta bili zanimivi, za splošno rabo pa bo zelo prav prišel  slovarski portal Fran. Vse slovarje slovenskega jezika lahko pospravimo čisto na vrh knjižne police, ne bomo jih več potrebovali! Je več priročnikov: splošni, etimološki, zgodovinski, terminološki, narečni, svetovanje, zbirke. Iščemo l

Francija in Secession#Wien

Slika
Francija in Secession Impresionistične pokrajine, ekspresionistični akti Belvedere: " Max Kurzweil : Svetloba in senca" Soustanovitelj dunajske Secession, Max Kurzweil (1867-1916) je imel življenje kot iz kakega romana ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rojen v veliko-meščanski družini tovarnarjev, je dobil poleg vojaške izobrazbe v regimentu dragoncev v Stockerau še slikarsko na Akademiji. Leta 1892 je šel kot Theodor Hörmann za dve leti v Pariz na Akademijo Julien. Postal je poročnik v rezervi in preživel poletje kot slikar na prostem v bretonskem Concarneauju v bližini Pont-Avena. Zgornji Belvedere posveča Kurzweilu po 50 letih zopet eno razstavo in  prikaže pomemben ženski portret prvič po razstavi na Dunaju1909 leta. Gre za podobo Therese Bauer, sestro "zlate Adele Bloch-Bauer", ki je svojo sliko lahko odnesla v emigracijo. Iz privatne lastnine v Kanadi si je  Belvedere sposodil to sliko in jo postavil v sredino kot triptihon s slikami obe

Hiša s puščavo v Schönbrunnu#Wien

Slika
Hiša s puščavo (Wüstenhaus)  v Schönbrunnu Kje: v parku Schönbrunn, nasproti   Pa lm enhaus www.zoovienna.at Madagaskarski tkalec Madagaskarska palma Cvetoče kakteen Ribice, ki jih lahko primemo, strupene kače klopotače in skakajoče miške, rdeči madagaskarski ptiči tkalci, vse to najdemo v hiši s puščavo pri vhodu Hietzingertor v Schönbrunnski park. Steza doživetij nas vodi  po 2000 m2 veliki puščavski pokrajini, botanično nas sprejmejo kakteje in druge sukulente. Gnezdo madagaskarskega tkalca Baloni iz milnice pred Hišo puščave

Modernizem po 1945#Wien

Slika
MUMOK Pionirji povojnega modernizma Giacomo Balla, Mercurio passa davanti, 1914 Od 5. maja 2016 do 5. marca 2017 poteka v MUMOKu razstava z naslovom Mi, utiralci nove poti. Pionirja zbiranja umetnosti po letu 1945, Viktor Matejka in Werner Hofmann, sta dajala pomembne impulze in sta tesno povezana z muzejem. W.Hofmann je ustvaril osnovo za ustanovitev muzeja, Matejka pa mu je podaril arhiv, kjer je zbiral podatke o upodabljajoči umetnosti. Rene Magritte, La voix du sang, 1959 Kot ustanovni direktor nekdanjega muzeja 20. stoletja, danes MUMOK,  je Hofmann (1928-2013) zbral osnovno zbirko muzeja, ki jo vidimo na tej razstavi. V povojnem času je zbiral umetnost modernizma, posebej so ga zanimale avantgarde iz 1910-in 1920-let, v njih je videl umetniški esprit tega stoletja. Do leta 1960 zbrana zbirka obsega vse bistvene smeri in umetnike kot so ekspresionizem (Richaer Gerstl, Ernst Ludwig Kirchner, Oskar Kokoschka), kubizem in futurizem (Giacomo Balla, Hen

Okolica Dunaja#Wien

Slika
Muzejska vas Niedersulz Največji muzej na prostem nam prikazuje vsakodnevno življenje neke vasi v Weinviertlu (vinski četrti) v Spodnji Avstriji (Niederösterreich) s kmečkimi hišami, kapelicami in obrtniškimi  objekti, gostilno, seniki, vaško šolo in ulico s kletmi (Kellergasse). Čudovite barve rož v vrtičkih ob hišah, zelišča in zelenjava z regionalno tipičnimi rastlinami, vse to gojijo po ekoloških smernicah. "Živa kmetija" z živalmi tudi ne manjka. Omara z oblačili v kmečki hiši Vrt ob nekdanji kmečki hiši v Niedersulzu   Za praznično kavico pogrnjena miza Kako pridemo do Niedersulza: po avtocesti A5, odcep Hochleiten ( ca 60 km od Dunaja proti češki meji)

Cararra marmor, mesto Lucca#Italija

Slika
Carrara marmor in mesto Lucca Potovanje v srednjo Italijo Lomljenje marmorja in gore nad mestecem Carraro Na mojem potovanju po Italiji smo zavili še v mestece Carraro, kjer v Apeninih (Apuanske Alpe) od kar ljudje pomnijo, režejo in lomijo marmor, ki ga uporabljajo za najrazličnejše namene. To je fin, najpogosteje popolnoma  bel marmor, ki ga izsekajo na vrhovih iznad mesteca Carrara. Nekoč se je Michelangelo sam potrudil do tega kraja, da bi si našel primerne  bloke za svoje skulpture, predvsem za znanega Davida v Firenzah in kip Pieta v  Vatikanu. Pa tudi pomembni kiparji novejšega časa  kot so Henry Moore (1898-1986), da imenujem vsaj enega, so se odpravili v  "marmorlom", da bi našli za svoje namene primeren marmorni blok. Že od   nekdaj živi mestece Carrara (66.000 prebivalcev) od marmorja, trgovine in transporta ter obdelave,  pogosto že v marmorlomu samem. Skoraj 3000 ljudi zasluži svoj denar s težkim delom, ki je kjub strojem nevarno.  Letno pridobi