Objave

Prikaz objav, dodanih na februar, 2016

Naravoslovni muzej#Wien

Slika
Naravoslovni muzej na Dunaju Naturhistorisches Museum Wien Od stare kamene dobe do selitve narodov, predzgodovinski del muzeja je moderniziran in opremljen z video instalacijami, nova kabineta z zlatom in z Willendorfsko venero. Z gradnjo muzeja so se začeli ukvarjati v 60-letih 19. stoletja. Po načrtih nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja (znana je Semper Oper v Dresdenu) in Avstrijca Carla Hasenauerja  so po 18 letih gradnje odprli leta 1889  das Naturhistorische Museum. Posvečen je bil znanosti, kolikor je bila  do tedaj razvita. Zbirati je začel že mož Marije Terezije Franc Štefan I.,  v njegovem času so imeli že 30.000 eksponatov. Velja kot ustanovitelj tega muzeja in je tudi ovekovečen na sliki na stopnišču z znastveniki, ki so pomagali pripraviti osnove za te zbirke. Že zunanja arhitektura kaže, kaj lahko v muzeju vidimo.  Cilj je bil pripraviti evolucijski muzej v katerem najde prostor človek kot del narave in njenega zgodovinskega razvoja, prvi direktor

Sissi#Wien

Sissi-cesarica proti svoji volji Sissi -po umoru nekdanje avstrijske cesarice in madžarske kraljice pred  skoraj 120 leti-je njena usoda ganila veliko ljudi. Sissi je postala legenda, kot je danes znana angleška princesa Diana. Njeno ime je postalo pojem za žensko, ki je lahko živela v velikem razkošju, ni pa doživela ljubeznive toplote in bližine. Vse se je čudovito začelo, ko jo je avstrijski cesar Franc Jožef popeljal pred oltar, je bila to sanjska poroka 19. stoletja. Elizabeta-Sissi-je bila rojena 24. decembra (na Božični večer) leta 1837 v Münchnu kot četrti otrok vojvode Maksa Bavarskega in njegove žene Ludovike, ki so bili bližnji sorodniki bavarskega kralja. Z devetimi leti je dobila svojo vzgojiteljico baronico Wulffen. 11-letna je v Innsbrucku spoznala takrat še nadvojvode Franca Jožefa in Karla Ludvika. Obe materi - sestri - sta se dogovarjali o možni poroki starejše sestre Helene s Francom Jožefom in njene s Karlom Ludvikom. Pet let kasneje, leta 1853, potuje

Nagrade Bank Austria#Wien

Večer v znamenju umetnosti in socialne odgovornosti Že od leta 2010 podeljuje Bank Austria nagrade za umetnost in je s tem  najvišja privatno-gospodarska pospeševalka kulture v Avstriji. Lansko leto so nagrado reformirali in jo pri istih sredstvih na novo koncipirali ter jo letos prvič podelili v tej obliki. 110.000 evrov gre za mlade   Crowdfunding- projekte,  ki so družbeno pomembni. 30 projektom so plačali 30 % njihovih vsakokratnih kampanj. Poleg tega je bila podeljena velika nagrada žirije za izredno pomembne domače projekte kot tudi eno nagrado za novinarje, ki pišejo o kulturi. Z zadnjo nagrado je bil nagrajen novinar Norbert Mayer od časopisa  "Die Presse", ki je vodja redakcije   Feuillton-po ročanje o kulturi. V prejšnjem letu je posnel in publiciral pogovore z igralko Elisabeth Orth, ki je doyen dunajskega Burgtheatra (prvo gledališče Dunaja in Avstrije, zelo pomembno v nemško govorečem delu Evrope). Za to nagrado se je žirija zelo hitro od

Pustna povorka#Wien

Slika
Pustna povorka v Pratru na Dunaju Danes popoldne se je ob 14:11 uri ( številka pustnih norcev ) pričela  pustna povorka s 54 društvi z okrog 1200 udeleženci. Ob lepem vremenu so si številni obiskovalci Pratra lahko ogledali veselo rajanje. Skoraj vsako društvo je imelo svojo godbo, na koncu so bile skupine, ki so se  premikale s traktorji, spremenjenimi za spremstvo in prevoz pustnih šem. Okrašen traktor Na koncu povorke na Riesenradplatzu je posebna žirija podelila nagrade za najlepše pustne šeme. Godba na pihala  Društvo iz Kuchla/Salzburg Mlade in še mlajše udeleženke povorke

Opernball-generalka#Wien

Slika
60. Opernball - generalka za otvoritev opernega plesa Mlada dekleta v snežnobelih oblekah, z rokavicami in kronicami in mladeniči v črnih smokingih so s tem, ko otvorijo Operni ples "uvedeni v  družbo". To zveni zelo antikvariatno, je pa pri mladih na Dunaju zelo priljubljeno. Včasih slišimo, celo o ljudeh, ki svoje otroke pošljejo na ta ples, da tam najdejo zanimiva poznanstva ( ali dober "ulov"). Bogato okrašeno stopnišče v Operi Poslopje Opere se ta večer spremeni v najlepšo ovalno plesno dvorano na svetu. Parket za ples se razteza iz prostora, kjer so sicer gledalci do novih lož, ki so samo za ta večer postavljene na  odru. 500 ljudi dela  na 2 dni na "preobrazbi" v plesno dvorano, preobrazba se začne takoj po zadnji predstavi v ponedeljek zvečer. Včeraj zvečer( v sredo)je bila generalna proba za otvoritev plesa. Po slavnostnih   fanfarah, avstrijski in evropski himni prikoraka ob zvokih Fächerpolonaise   ( pahljačna poloneza) C.M.Zieherj