Objave

Prikaz objav, dodanih na marec, 2017

Belvedere Wickenburg#Wien

Slika
Zgornji Belvedere Prinz Eugen-Straße 27, 1030 Wien Mojstrovine v žarometu Alfred WICKENBURG Vizije v bravi in formi od 17. marca do 16. julija 2017 odprto dnevno od 10. do 18. ure www.belvedere.at Umetniška dela so kot kralji: moramo počakati, da nas nagovorijo Alfred Wickenburg po Rainer Maria Rilke (1933) Alfred Wickenburg: Commedia dell'arte III. 1965 Belvedere Dunaj, izposojeno iz privatne lastnine Alfred Wickenburg (1885-1978) izvira iz plemenite avstrijsko štajerske družine. Že zelo zgodaj se je odločil za pot neodvisnega umetnika. V Münchnu, takratnem "Hotspotu" za umetnost, je obiskoval slikarsko šolo našega Antona Ažbeta. Kmalu je odkril poseben interes za ustvarjanje z barvo, obliko, linijo in površino. Tam je prišel tudi v stik s francosko šolo Pont Aven in Nabis. Dela Paula Gaugina in Emila Bernarda, ki ju je kasneje osebno spoznal v Parizu, so nanj naredila trajen vtis. To je bil čas nastajanja kubizma s Pablom Picassom,

Kunst Haus/Muzej Hundertwasser#Wien

Slika
KUNST HAUS WIEN HIŠA UMETNOSTI/Muzej Hundertwasser Untere Weisgerberstr. 13, 1030 Wien   www.kunsthauswie.com Edward Burtynsky VODA od 23. marca do 27. avgusta 2017 odprto dnevno od 10. do 18. ure Izsušena Colorado River Delta, blizu San Felipe, Baja, Mehika 2011 (c) Edward Burtynsky, courtesy Admira, Milan/Galerie Springer Berlin/Metivier Gallery Toronto Shasta Lake Reservoir, Northern California, USA 2009 (c) Edward Buttynsky, courtesy Admira Milan/ galerie Spriner Berlin /Metivier Gallery Toronto Edward Burtynsky: Kaj nam bo dala prihodnost, so današnje odločitve. Kanadski fotograf Edward Burtynsky (* 1955) je postal svetovno slaven z izjemnimi fotografijami velikega formata, ki prikazujejo od človeške roke  spremenjene pokrajine, industrijska področja ali ogromne predele mest. V Kunst Haus/ Hunderwasser muzeju poteka razstava, tega umetnika, ki že 30 let fotografira v službi kulture in splošne stanovitnosti. Trenutno predstavljeni ciklus in te

Marija Terezija Moderniziranje in reforme#Wien

Slika
300 let od rojstva Marije Terezije Razstava v Gradu Niederweiden Niederweiden 1, 2292 Engelthartstetten www.schlosshof.at odprto od 15. marca do 29. novembra 2017 dnevno od 10:00 do 18:00 ure Grad Niederweiden z vrtne strani Arhitektonsko zelo lep lovski grad Niederweiden je bil zgrajen v letih 1693/94 po  načrtih arhitekta J.B. Fischer von Erlacha, ki je zgradil tudi Schönbrunn. Leta 1726 ga je kupil princ Eugen von Savoyen, 1755 pa ga je skupaj s gradom Hof kupila Marija Terezija. Dvorni arhitekt Marije Terezije Nikolaus von Pacassi ga je 10 let kasneje preuredil. Slavnostno dvorano so opremili po takrat moderni kitajski modi z lepimi poslikavami.  Strani iz prve šolske knjige za poučevanje črk Prve šolske klopi Reforma uprave, diplomatske službe, davkov in vojske so bila področja, ki so bila v centralnem interesu države, dopolnjevale pa so se s številnimi drugimi  ustanovitvami. Nastale so številne "strokovne visoke šole" za

Marija Terezija: Zavezniki in sovražniki#Wien

Slika
300 let od rojstva Marije Terezije Razstava v SCHLOSS HOF Schloss Hof 1, 2294 Schloßhof www.schlosshof.at Grad Schloss Hof z vrtne strani (c) Hertha Hurnaus za SKB Največji grad na podeželju Prinz Eugen von Savoyen je dal zgraditi po načrtih Johanna Lucasa von Hildebranda grad Schloss Hof, ki je postal njegova poletna rezidenca. Grad ima čudovit baročni vrt, ki se razteza za gradom v sedmih terasah. Samo ena od teh teras še ni popolnoma obnovljena, drugače pa je vrt že tak, kot je bil za časa njegovega prvega lastnika. Princ Eugen je leta 1736 umrl, svoje ogromno bogastvo ( štiri gradove) je zapustil svoji nečakinji, ki pa vsega tega premoženja ni mogla vzdrževati. V letu 1756  so priredili opulentno praznovanje, po katerem se je cesarica Marija Terezija odločila, da grad kupi. Njen mož, cesar Franc Štefan naj bi se tukaj spočival od bremena vladanja. 1765 leta je cesar med slavnostmi pri poroki  sina nadvojvode Petra Leopolda umrl. Marija Terezija je dala gr

Marija Terezija=Ženska moč in veselje#Wien

Slika
300 let od rojstva Marije Terezije Razstava v  Cesarski garaži kočij/Wagenburg na Dunaju v gradu Schönbrunn, 1130 Wien www.kaiserliche-wagenburg.at Ženska moč in veselje do življenja Od  15.marca do 29. novembra 2017 Odprt dnevno od 9. do 17. ure Bogata imperialna kočija za kronanje , izdelana v dunajski delavnici okrog 1753 leta To je bila najimenitnejša kočija Habsburžanov, ni imela prostora za kočijaža, vodil jo je jezdec na konju. Po španskem ceremonialu ni smel nihče sedeti višje kot cesar Pravica vladanja ženske Marija Terezija je po smrti njenega očeta cesarja KarlaVI. prevzela prestol in njena pravica, da vlada monarhiji se ji je zdela sama po sebi umevna. Mnogi v nekaterih evropskih državah so ji to pravico oporekali in se že veselili, kako si bodo državo brez moškega dediča razdelili. V osem let trajajočih vojnah je morala te pravice do vladanja braniti, izgubila je samo Šlezijo, ki je bila na meji s takratno Prusijo. Sama se je smatrala

Marija Terezija 300 let#Wien

Slika
300 let od rojstva Maria Terezije: Poveljnica vojske-mati-reformatorka Razstava od 15. marca do 29. novembra 2017 odprto dnevno od 10. do 18. ure HOMOBILIENDEPOT- Muzej pohištva na Dunaju Andreasgasse 7, 1070 Wien www.hofmob iliendepot.at DRUŽINA IN DEDIŠČINA Mlada Maria Theresia v obleki, obrobljeni s krznom Ko se je Marija Terezija 13. maja 1717 leta na Dunaju rodila, ni bila njena  pot do ene najpomembnejših oseb evropske zgodovine nikjer načrtovana. Njen oče, takratni cesar Karl VI. je imel v družini samo deklice. Potreboval je moškega naslednika, tega pa ni bilo. S "Pragmatično sankcijo", tako se je imenovala listina, je poskrbel, da so vsa Habsburška ozemlja po njegovi nenadni smrti ostala skupaj v eni državi, hkrati pa je omogočil, da je Marija Terezija lahko zasedla prestol. Kljub temu pa je morala v dolgoletnih vojnah uveljaviti svoje pravice. 40-letna vladavina "tašče Evrope"- kot so Marijo Terezijo imenovali zaradi njene polit

Moda/Winterpalais#Wien

Slika
Belvedere Winterpalais/Zimska palača Himmelpfortgasse 8, 1010 Wien odprto dnevno od 10. do 18. ure VULGARNO/ FASHION REDEFINED (od 3. marca 25. junija 2017) Vulgarno, Fashion Redefined, Jeremy Scott za Moschino Courtesy Moschino, obleka jesen/zima 2014/2015, Ready-to-wear Razstava "Vulgarno"  se posveča sporni in hkrati fascinirajoči temi okusa v modi. Na ogled so kreacije pomembnih modnih kreatorjev  in nam omogočijo, da razpravljamo o definiciji, kaj je vulgarno. Zgodovinska paleta razstavljenih objektov se razteza od renesanse do danes. Teza razstavljlcev, ki se opira na izjave Coco Chanel ali Jonathana Swita: vulgarnost ali tako imenovani "dobri okus" je stvar  naravnosti. Beseda vulgarno je bila prvotno v angleškem jezikovnem prostoru uporabljena za opis družbene vrste, nekaj kar je zelo razširjeno. Kar je bil v začetku objektiven opis, je postalo s časom žalitev. Vulgarnost so povezali s pretiravanjem in častilakomnostjo ter s

KHM PRVO ZLATO#Wien

Slika
KHM Kunsthistorisches Museum Dunaj Maria Theresien-Platz, 1010 Wien UMETNOSTNO ZGODOVINSKI MUZEJ NA DUNAJU Prvo zlato v Ada Tepe najstarejšem rudniku zlata v Evropi (od 7. marca do 25. junija 2017) od torka do nedelje od 10. do 18. ure v četrtek do 21. ure Pogled na razstavi (c) KHM- Museumsverband KHM posveča razstavo najstarejšemu rudniku zlata v Evropi in zakladom bronaste dobe, vse pa bazira na najnovejših raziskavah. Na ogled je več kot 300 zlatih, srebrnih in bronastih najdb iz 14 bolgarskih muzejev, ki nam   ponazorijo predzgodovinsko obdobje. Sicer neznano ime Ada Tepe je sinonim za senzacionalno najdbo. V bolgarskem Rodopskem gorovju so odkrili edini znani predzgodovinski  rudnik zlata. Od 1500 pred našim štetjem pa do konca bronaste dobe   (okrog 1000 pr. n. št.) so tu pridobivali plemenito kovino. Znanstveniki  avstrijske in bolgarske Akademije znanosti so raziskovali od lanskega leta tam najdene predmete, domneva se tudi, da od tu na

MAROKO/MARAKEŠ

Slika
MARAKEŠ KRATKO POTOVANJE Marhaba - Dobrodošli Oasa palm pred zasneženimi vrhovi Visokega Atlasa, ki ni niti 70 km oddaljen od mesta. Marakeš je mesto kontrastov, pa ne le klimatskih in Zasneženi vrhovi Visokega Atlasa, fotografirano iz letala pokrajinskih. Urbana pravljica med tradicijo in modernim časom, ki se stoletja nahaja med Sahelom in Magrebom. To je trgovsko središče in sečišče karavanskoh poti, kraj edinstvene kulturne mešanice iz arabskih, berberskih in črnoafriških tradicij. Mesto je zelo trendi hkrati pa je misterij, skrivnost, ki jo je treba odkriti. Seveda je najzanimivejši del medina, to je staro mesto, katerega sredičše je tržnica Džemaa el Fna , imenovana tudi Trg sleparjev . Kaj vsega tu ne vidiš: krotilce kač, artiste, čarovnike pa seveda tudi normalne tržne stojnice, kjer vsakdo kaj poskuša prodati po pretirano visokih cenah.  Treba je dobiti pregled, kaj koliko stane, potem se lahko začneš gibati od stojnice do stojnice in barantaš, č