Marija Terezija: Zavezniki in sovražniki#Wien

300 let od rojstva Marije Terezije

Razstava v

SCHLOSS HOF
Schloss Hof 1, 2294 Schloßhof
www.schlosshof.at

Grad Schloss Hof z vrtne strani
(c) Hertha Hurnaus za SKB

Največji grad na podeželju

Prinz Eugen von Savoyen je dal zgraditi po načrtih Johanna Lucasa von Hildebranda grad Schloss Hof, ki je postal njegova poletna rezidenca.

Grad ima čudovit baročni vrt, ki se razteza za gradom v sedmih terasah.

Samo ena od teh teras še ni popolnoma obnovljena, drugače pa je vrt že tak, kot je bil za časa njegovega prvega lastnika. Princ Eugen je leta 1736

umrl, svoje ogromno bogastvo ( štiri gradove) je zapustil svoji nečakinji, ki pa vsega tega premoženja ni mogla vzdrževati. V letu 1756 so priredili opulentno praznovanje, po katerem se je cesarica Marija Terezija odločila, da grad kupi. Njen mož, cesar Franc Štefan naj bi se tukaj spočival od bremena vladanja. 1765 leta je cesar med slavnostmi pri poroki sina nadvojvode Petra Leopolda umrl. Marija Terezija je dala grad umetniško preurediti v stilu klasicizma, tam si je uredila tudi njeno vdovsko stanovanje. Njena najljubša hčerka Maria Christina se je tam 1766 leta poročila z vojvodo Albertom von Sachsen-Teschen, ki je znan kot ustanovitelj ALBERTINE, slavnega dunajskega muzeja.

Medaljon z mlado Marijo Terezijo (Wien Museum)

Težaven start

Na začetku razstave vidimo originalno listino "Pragmatično sankcijo", ki
naj bi uredila žensko nasledstvo in zagotovila, da monarhija ostane v celoti. Kljub temu pa je bil nastop vladanja za 23-letno Marijo Terezijo
vse prej kot lahek. Njen oče cesar Karl VI. je vedno upal, da bo dobil še moškega naslednika, kar pa se ni izpolnilo. Marija Terezija ni bila pripravljana na to vlogo, v vladarske posle pa je cesar uvajal njenega moža Franca Štefana. Avstrijske vojne za nasledstvo so bile z Bavarsko,
Prusijo in Francijo. Leta 1748 so prinesle z mirom v Aachnu končno konec bojevanja.
Neprestano vojskovanje - 20 let njene 40-letne vladavine je bila Avstrija
v vojni - je prineslo veliko "novosti". Ker so potrebovali vojake, se je pričelo ljudsko štetje leta 1770. Šteli pa so samo moške, ti so bili pomembni za vojsko. Uvedli so tudi hišne številke, tako so točno vedeli
kje stanujejo moški, ki so jih lahko nato upoklicali k vojakom. 
Slovenske narodne pesmi pojejo o mladeničih, ki morajo v vojsko, te gotovo izvirajo iz tega časa.

Sovražniki so postali zavezniki

V kratkem mirovnem obdobju od leta 1748 do 1756 so Francozi iz sovražnikov postali avstrijski zavezniki. V tej konstelaciji se je začela 1756 "sedemletna vojna", katere dimenzije so zavzele tudi boje v kolonijah - v Ameriki in Indiji. Na koncu te vojne je Marija Terezija pridobila Galicijo/Ludomerijo, Bukovino in kasneje še Innviertel (področje vzhodno od reke Inn). Iz bavarskega državnega arhiva so si sposodili listino "Mir pri Teschnu" iz 1779 leta, s katero je bil Innviertel priključen 
Avstriji.

Listina "Mir pri Teschnu" iz leta 1779 iz bavarskega državnega arhiva

Blišč in revščina

Na razstavi vidimo številne slike bitk, portrete in doprsne kipe posameznih vojskovodij. Številne ulice na Dunaju se še danes imenujejo
po slavnih osebah iz tistega časa, na primer J.M. grof Daun, G.E. von Laudon ali Andreas von Hadik. Vojaki so bili "hrana za topove" za izpolnitev politične moči in interesov vladarjev.

Nadaljna usoda gradu Schloss Hof: v času vladanja Franca Jožefa je
vojska dobila ta grad za svoje namene. Takrat se je začelo propadanje
tako bleščečega gradu, ki se je ustavilo šele v novejšem času, ko so ga obnovili. Danes je to priljubljena izletniška točka za dunajčane ( 50 km od Dunaj) in za Bratislavo, od koder se do gradu lahko pripelješ celo s kolesom, prečkati je treba samo reko March.