Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju
 |
| Notranjost katedrale |
Najbolj znana znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom, ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.
Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu (Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v 14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega ( der Stifter -ustanovnik), ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja dunajske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne vojne je zgorela streha cerkve in se sesul del obokov. Obnavljanje je trajalo od 1948 do 1962 leta, sredstva za obnovo so prispevale vse avstrijske dežele.
Stolnica je 107 m dolga, 34 m široka, višina srednje ladje znaša 28 m.
Višina sprednjih stranskih stolpov znaša 65 oziroma 66 m, južni stolp je visok 137 m, nedokončani severni pa 68 m. Streho pokriva 230.000 glaziranih strešnikov.
"Riesentor" iz leta 1230 ima zelo bogato ornamentiko in so ga v prejšnjih
časih odprli samo za praznike. Babenbergerji (predhodniki Habsburžanov) so tu vršili sodstvo, leta 1805 je bila tu oznanjena poslovilna razglasitev Napoleona. V cerkvi, na levi strani takoj za glavnim vhodom sta bila vzidana dva takratna stara merila: dunajska Normalelle (normalni vatel) in Leinenelle ( laneni vatel). Danes je samo še nek ostanek železnega droga, ki moli iz stene.
"Haidentürme": stolpa sta prvič omenjena v listinah iz leta 1295, spodaj imata kvadratni tloris, od 2. nadstropja pa se ta spremeni v osmerokotnik.
Levo in desno od vhoda sta dva vhoda, ki sta služila prej: Singertor -za vstop moških in Škofovska vrata - za vstop žensk. Oboja vrata trenutno niso v rabi.
Južni cerkveni stolp: je eden najvišjih v srednji Evropi in eden najlepših gotskih cerkvenih stolpov skupaj z Münsterturmom iz Freiburga. Kipi pod bogatimi baldahini v drugem nadstropju predstavljajo ustanovitelja cerkve.
Ima kvadratni tloris, ki se nato spremeni v osmerokotni. Kolikor višji je stolp, toliko bolj je pomlajen. Na vrhu stolpa je bronasta krogla z dvoglavim orlom. Na stolp je možno priti po 343 stopnicah. Poplačani smo s čudovitim razgledom.
"Diensbotenmadonna": kip božje matere z otrokom iz leta 1340 stoji znotraj pri vhodu v južni cerkveni stolp. Obstoji pripovedka o služabnici neke grofice, ki je bila obdolžena, da je ukradla dragocen prstan. Ubožica je šla molit v stolnico, kmalu za tem pa se je prstan našel in tudi dejanski tat. Grofica je tedaj cerkvi podarila kip matere božje. Ta je začel veljati kot priprošnjik za težave služabnikov, pa tudi za druge ljudi , ki so mu poročali o svojih težavah in veselju.
"Katakomben": pod cerkvijo so katakombe, kjer počivajo posmrtni ostanki 15 Habsburžanov in drobovje 56 Habsburžanov, ki so pokopani v cesarski grobnici (Kaisergruft).
"Kanzel": prižnica je najlepša umetnina v notranjosti cerkve, je mojstrovina poznogotskega kiparstva Nizozemca van Leydena. Spodaj, na vznožju prižnice je izdelan portret nekega neznanga umetnika,verjetno
Antona Pilgrama v pozi kukalca skozi okno (Fenstergucker). Deloval je na izvedbi te prižnice. V roki drži šestilo in kotomer, kar kaže, da je bil stavbenik. Doktorski klobuk in talar pričata o univerzitetni izobrazbi. Dolgi lasje so znamenje svobodnega meščana. Če je kdo postal nesvoboden
(zaradi kaznivega dejanja), so mu porazirali lase. V nemščini obstoji izraz
"G'scherter" - porazirani, mišljeno kot žalitev.
Nedokončani severni stolp se imenuje tudi orlovski stolp (Adlerturm). Tudi tu obstoji pripovedka, ki pojasnjuje zakaj je stolp ostal nedokončan. Njegov graditelj Puchsbaum naj bi za hitro dogotovitev stolpa sklenil pakt
s hudičem, ki ga je zaradi imenovanja večih svetih imen vrgel s stolpa. V stolpu visi 21 ton težek zvon- Pummerin, ki so ga 1951 leta vlili iz ostankov prejšnjega zvona iz 1711. leta. Zvon ima premer 3 m in zvoni samo ob posebnih priložnostih, na primer za Novo leto.
Cerkvena ladja: triladijska notranjost cerkve je razdeljena s posamičnimi povezanimi stebri, ki podpirajo mrežne in zvezdnate rebraste oboke, tipične za pozno gotiko. Na teh stebrih stojijo kamniti in glinasti kipi na konzolah, pokriti z baldahini, kar je posebnost te cerkve. Najdragocenejša je figura svetega Krištofa (hl. Christophorus), ki je patron vseh popotnikov.
Bila je darilo cesarja Friedricha III., ki ima tudi grobnico v južnem delu cerkve, izdelano iz rdečega marmorja.
Na severni steni, blizu oltarja so vzidani različni reliefi pomembnih cerkvenih mož. Dunajski škof Georg Slatkonia (Jurij Slatkonja), naše gore list, je živel v začetku 16. stoletja in velja kot ustanovitelj dunajskih pojočih dečkov (Wiener Sägerknaben) ima na tem mestu tudi svoj relief iz rdečega marmorja. Prepozna se ga po lepi škofovski kapi.
Povzeto po: Baedeker, Wien 2011 in Stephansdom in "Botschaft aus Stein", Tyrolia, 2005.
 |
| Stephansplatz, desno cerkev z Riesentorom, vhodom v cerkev |
časih odprli samo za praznike. Babenbergerji (predhodniki Habsburžanov) so tu vršili sodstvo, leta 1805 je bila tu oznanjena poslovilna razglasitev Napoleona. V cerkvi, na levi strani takoj za glavnim vhodom sta bila vzidana dva takratna stara merila: dunajska Normalelle (normalni vatel) in Leinenelle ( laneni vatel). Danes je samo še nek ostanek železnega droga, ki moli iz stene.
"Haidentürme": stolpa sta prvič omenjena v listinah iz leta 1295, spodaj imata kvadratni tloris, od 2. nadstropja pa se ta spremeni v osmerokotnik.
Levo in desno od vhoda sta dva vhoda, ki sta služila prej: Singertor -za vstop moških in Škofovska vrata - za vstop žensk. Oboja vrata trenutno niso v rabi.
Južni cerkveni stolp: je eden najvišjih v srednji Evropi in eden najlepših gotskih cerkvenih stolpov skupaj z Münsterturmom iz Freiburga. Kipi pod bogatimi baldahini v drugem nadstropju predstavljajo ustanovitelja cerkve.
Ima kvadratni tloris, ki se nato spremeni v osmerokotni. Kolikor višji je stolp, toliko bolj je pomlajen. Na vrhu stolpa je bronasta krogla z dvoglavim orlom. Na stolp je možno priti po 343 stopnicah. Poplačani smo s čudovitim razgledom.
 |
| Južni stolp posnet s strehe |
"Diensbotenmadonna": kip božje matere z otrokom iz leta 1340 stoji znotraj pri vhodu v južni cerkveni stolp. Obstoji pripovedka o služabnici neke grofice, ki je bila obdolžena, da je ukradla dragocen prstan. Ubožica je šla molit v stolnico, kmalu za tem pa se je prstan našel in tudi dejanski tat. Grofica je tedaj cerkvi podarila kip matere božje. Ta je začel veljati kot priprošnjik za težave služabnikov, pa tudi za druge ljudi , ki so mu poročali o svojih težavah in veselju.
 |
| Dienstboten Madonna/madona služabnikov |
"Katakomben": pod cerkvijo so katakombe, kjer počivajo posmrtni ostanki 15 Habsburžanov in drobovje 56 Habsburžanov, ki so pokopani v cesarski grobnici (Kaisergruft).
"Kanzel": prižnica je najlepša umetnina v notranjosti cerkve, je mojstrovina poznogotskega kiparstva Nizozemca van Leydena. Spodaj, na vznožju prižnice je izdelan portret nekega neznanga umetnika,verjetno
Antona Pilgrama v pozi kukalca skozi okno (Fenstergucker). Deloval je na izvedbi te prižnice. V roki drži šestilo in kotomer, kar kaže, da je bil stavbenik. Doktorski klobuk in talar pričata o univerzitetni izobrazbi. Dolgi lasje so znamenje svobodnega meščana. Če je kdo postal nesvoboden
(zaradi kaznivega dejanja), so mu porazirali lase. V nemščini obstoji izraz
"G'scherter" - porazirani, mišljeno kot žalitev.
Nedokončani severni stolp se imenuje tudi orlovski stolp (Adlerturm). Tudi tu obstoji pripovedka, ki pojasnjuje zakaj je stolp ostal nedokončan. Njegov graditelj Puchsbaum naj bi za hitro dogotovitev stolpa sklenil pakt
s hudičem, ki ga je zaradi imenovanja večih svetih imen vrgel s stolpa. V stolpu visi 21 ton težek zvon- Pummerin, ki so ga 1951 leta vlili iz ostankov prejšnjega zvona iz 1711. leta. Zvon ima premer 3 m in zvoni samo ob posebnih priložnostih, na primer za Novo leto.
 |
| Severni stolp |
Cerkvena ladja: triladijska notranjost cerkve je razdeljena s posamičnimi povezanimi stebri, ki podpirajo mrežne in zvezdnate rebraste oboke, tipične za pozno gotiko. Na teh stebrih stojijo kamniti in glinasti kipi na konzolah, pokriti z baldahini, kar je posebnost te cerkve. Najdragocenejša je figura svetega Krištofa (hl. Christophorus), ki je patron vseh popotnikov.
Bila je darilo cesarja Friedricha III., ki ima tudi grobnico v južnem delu cerkve, izdelano iz rdečega marmorja.
Na severni steni, blizu oltarja so vzidani različni reliefi pomembnih cerkvenih mož. Dunajski škof Georg Slatkonia (Jurij Slatkonja), naše gore list, je živel v začetku 16. stoletja in velja kot ustanovitelj dunajskih pojočih dečkov (Wiener Sägerknaben) ima na tem mestu tudi svoj relief iz rdečega marmorja. Prepozna se ga po lepi škofovski kapi.
 |
| Škof Jurij Sladkonja |
 |
| Tloris Stolnice sv. Štefana |
Povzeto po: Baedeker, Wien 2011 in Stephansdom in "Botschaft aus Stein", Tyrolia, 2005.
Cerkvene zgradbe, ki očarajo ljudi, niso noben čudež, kot pravi arhivar
Štefanske stolnice. Lepota teh zgradb, posebej gotskih katedral iz srednjega veka, je mišljena kot predstavitev nebes na zemlji in se hoče
dotakniti vseh naših čutov. Zato stoji oltar kot božji prestol v centru zgradbe. S svetlobo prevejani prostor, razkošna oblačila, zborovsko petje, ki traja ves čas in kadila pričarajo človeku nekaj božanskega. Posebej ljudje v srednjem veku se niso mogli dovolj načuditi vsemu temu.
Ljudje so se počutili " v božji bližini in lahko so se otresli vseh zemeljskih skrbi." To "očiščenje" simbolizirajo figure, nameščene na zunanjih stenah cerkve, ki bruhajo vodo. Srednjeveški kiparski mojstri so vse to izdelali zelo lepo in z veliko potrpežljivostjo.
Povzeto po: Ute Brühl: "Kathedralen- Abbilder des Himmels auf der Erden", 24.12.2017
Pri instalaciji "Sky of Stones" je število kamnov 1332 razloženo na ta način: Številke v gotskem času niso bile nikoli prepuščene same sebi.
Če seštejemo sveto število 3 ( simbol ta božjo dimenzijo) s številko 4 ( za vse zemeljsko) dobimo 7 (dni). Številka 12 odgovarja številu apostolov. Celotna dolžina katedrale 3 x 37, to je 111 čevljev (stara dolžinska mera). 4 x 111 čevljev je visok južni stolp. Zato visijo 3 x 4 x 111= 1332 kamnov
v srednji ladje Štefanove cerkve.
Izdelal jih je umetnik Peter Baldinger, ki je naredil tudi zastrtje oltarja s 612 ogledalnih plošic, v katerih se nekoliko popačeno zrcali notranjost cerkve.
 |
| Stephansdom z južne strani, foto: M. Majcen, jan. 2019 |
 |
| Instalacija "Sky of Stones" za začetek postnega časa 2019 v Stephansdomu Točno 1332 "kamnov" iz papirja in lepenke visi s stropa stolnice |
Če seštejemo sveto število 3 ( simbol ta božjo dimenzijo) s številko 4 ( za vse zemeljsko) dobimo 7 (dni). Številka 12 odgovarja številu apostolov. Celotna dolžina katedrale 3 x 37, to je 111 čevljev (stara dolžinska mera). 4 x 111 čevljev je visok južni stolp. Zato visijo 3 x 4 x 111= 1332 kamnov
v srednji ladje Štefanove cerkve.
Izdelal jih je umetnik Peter Baldinger, ki je naredil tudi zastrtje oltarja s 612 ogledalnih plošic, v katerih se nekoliko popačeno zrcali notranjost cerkve.
Komentarji
Objavite komentar