Belvedere Wickenburg#Wien

Zgornji Belvedere
Prinz Eugen-Straße 27, 1030 Wien

Mojstrovine v žarometu

Alfred WICKENBURG
Vizije v bravi in formi

od 17. marca do 16. julija 2017
odprto dnevno od 10. do 18. ure
www.belvedere.at

Umetniška dela so kot kralji:
moramo počakati, da nas nagovorijo
Alfred Wickenburg po Rainer Maria Rilke (1933)

Alfred Wickenburg: Commedia dell'arte III. 1965
Belvedere Dunaj, izposojeno iz privatne lastnine

Alfred Wickenburg (1885-1978) izvira iz plemenite avstrijsko štajerske
družine. Že zelo zgodaj se je odločil za pot neodvisnega umetnika. V Münchnu, takratnem "Hotspotu" za umetnost, je obiskoval slikarsko šolo
našega Antona Ažbeta. Kmalu je odkril poseben interes za ustvarjanje z barvo, obliko, linijo in površino. Tam je prišel tudi v stik s francosko šolo Pont Aven in Nabis. Dela Paula Gaugina in Emila Bernarda, ki ju je kasneje osebno spoznal v Parizu, so nanj naredila trajen vtis. To je bil čas nastajanja kubizma s Pablom Picassom, Georgesom Braque-om in Juanom Grisom. 
V Nemčiji je od leta 1909 študiral pri Adolfu Hölzlu, kasneje po vojni leta 1918 se je odpravil na študijsko potovanje po Italiji, kjer je srečal slikarja 
Georgia de Chirico. Z njegovo sliko "Pittura metafisica" in še z drugimi deli je povzel nove impulze za slikanje.

Po vrnitvi v Graz so bile njegove slike za tamkajšnjo publiko preveč moderne, kubistično futuristčne, s posebno obdelano površino kot pri freskah. Njegovo umetnost so na žalost odklanjali. Preživljal se je s poučevanjem risanja na gimnaziji. Bilo pa je tudi nekaj uspehov: leta 1926 je dobil državno avstrijsko nagrado, leta 1934 in 1936 se je udeležil
Bienala v Benetkah in imel razstavo v Bruslju.

V nacional-socialičnem času je prišel v konflikt z njihovim umetniškim okusom. Njegova umetnost je veljala za "izrojeno". Izgubil je službo v 
gimnaziji, preživel je s pomočjo njegove druge žene, ki je bila kemik po poklicu.

Po drugi svetovni vojni je šlo zopet navzgor. Postal je predsednik graške 
Secesije, vodja mojstrskega razreda za slikanje fresk na Dunaju na Visoki šoli za uporabno umetnost (danes MAK), postal je delegat UNESCA.
Od leta 1960 se je ukvarjal z zasnovanjem steklenih oken, ki so bila potem izdelana in uporabljena v cerkvici na gradu Seggau.

Alfred Wickenburg: Tihožitje z rožami 1968
iz privatne lastnine v Grazu

Umetnik je bil do visoke starosti zelo razgledan in načitan. Danes ga štejejo v Avstriji k bistvenim slikarjem in pripisujejo številne pomembne impulze.

Razstava z 51 deli tematizira na osnovi nekaj slik njegovo zgodnje delo, poseben poudarek pa je na njegovih kasnejših delih- kot na primer steklenem oknu v gradu Seggau.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več