Naravoslovni muzej#Wien

Naravoslovni muzej na Dunaju

Naturhistorisches Museum Wien

Od stare kamene dobe do selitve narodov, predzgodovinski del muzeja je moderniziran in

opremljen z video instalacijami, nova kabineta z zlatom in z Willendorfsko venero.

Z gradnjo muzeja so se začeli ukvarjati v 60-letih 19. stoletja. Po načrtih

nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja (znana je Semper Oper v Dresdenu) in Avstrijca Carla Hasenauerja so po 18 letih gradnje odprli leta 1889 das Naturhistorische Museum. Posvečen je bil znanosti, kolikor je bila do tedaj razvita. Zbirati je začel že mož Marije Terezije Franc Štefan I., v njegovem času so imeli že 30.000 eksponatov. Velja kot ustanovitelj tega muzeja in je tudi ovekovečen na sliki na stopnišču z znastveniki, ki so pomagali pripraviti osnove za te zbirke.

Že zunanja arhitektura kaže, kaj lahko v muzeju vidimo. 

Cilj je bil pripraviti evolucijski muzej v katerem najde prostor človek kot del narave in njenega zgodovinskega razvoja, prvi direktor je bil profesor za mineralogijo in geologijo Ferdinand von Hoffstetter. Ko znanstvenik je član ekspedicije z ladjo Novara, ki je objadrala svet. 

Pod okni v drugem nadstropju so navedena imena znanstvenikov, od začetka znanosti pa do takratnega časa, nad oknom pa je kip glave tega znanstvenika. Na vrhu kupole stoji 3m visok kip boga Sonca, od sonca prihaja ves razvoj človeštva.

Številni kipi ponazarjajo kontinente sveta, v štirih tabernaklih okrog kupole so kipi, ki ponazarjajo zemljo, vodo, zrak in ogenj. Na strehi so kipi posebo zaslužnih odkriteljev Krištofa Kolumba, Vasca da Gama (odkril vodno pot v Indijo), Aleksandra Velikega... Zunanji deli zidov in kipi so iz apnenca iz Avstrije, pa tudi z vseh kronskih dežel, tudi iz  kamnolomov v Istri. Notranji zidovi so iz opeke.

Obiskovalci muzeja najdejo reprezentativno zgradbo, ki ni samo lepo opremljena, sklada se tudi s predstavljeno vsebino. Višek je čudovito

stopnišče s sliko na stropu z naslovom " Krogotok življenja", kjer se je

umetnik zgledoval po Rubensovih predstavitvah podobnih tem. Krogotok

življenja pomeni "žreti druga bitja in biti požrt" - je proces stalnega spreminjanja in velja in tudi za človeka.

Tri dvorane, ki prikazujejo razvoj človeka od kamene do bronaste dobe so bile obnovljene in opremljene s sodobno tehniko. Dvorana št. 11: tu je kabinet s  29.500 let staro Willendorfsko venero, ki  izvira iz doline Donave, Wachau imenovane, o kateri sem tudi že pisala na blogu. Takrat ta dolina ni bila tako idilična kot dandanes, ko tam uspeva trta in marelice. Takrat je bila ledena doba in neznani umetnik je ustvaril kip Venere po takratnih idealih. Primanjkovalo je hrane, zato je bil v nasprotju z danes, ideal dobro rejena ženska. Danes, ko imamo hrane v preobilici, je naš ideal kar se da suha ženska. V sosednji vitrini je predstavljen še 6500 let starejši kipec imenovan Fanny iz Galgenberga, ki so ga našli leta 2008.

Velika dama predzgodovinskih dvoran-
Willendorfska venera, brez obraza, sedeča, velika 8 cm

Video instalacije kažejo, kako je izgledalo življenje v kameni dobi v 

Nižji Avstriji, kjer so našli imenovane kipce.

Drug nov kabinet je posvečen najdbam zlatih predmetov, 6000 let stare zlate spirale (zapestnice) okrašene s konjsko glavo, najdene pri Stollhofu (v bližini Hohe Wand). Skoraj vsi predmeti iz tega kabineta izvirajo iz bronaste dobe, ki jo lahko imenujemo "zlato obdobje", ker je toliko predmetov izdelanih ravno iz zlata. 

Nove vitrine se tako dobro vklaplajo v okolje s starimi vitrinami, da niti ne

opazimo, da so nove. 

V dvorani številka 12 je prikazana Hallstatska kultura, stara 7000 let. Različni predmeti so se konzervirani s soljo do danes zelo dobro ohranili.

Vidimo orodja, predmete za vsakdanjo rabo najdene v rudniku kamene soli. Iz najdenih ekskrementov lahko sklepamo celo o tedanji prehrani.

V zadnji od obnovljenih dvoran je prikazana keltska kultura, kjer je precej

predmetov, ni pa nikakih pismenih najdb, tako, da o življenju le teh lahko samo sklepamo. Ostanki keltskega jezika so še danes v bretonski francoščini, na področju Avstrije pa so ostali samo predmeti, najdeni največkrat v grobovih.

Čisto moderna je še modemorphing postaja, kjer se lahko "oblečemo v 

zgodnja zgodovinska oblačila", seveda samo virtualno. 

Obleka in ogrinjalo po sliki okrog 820-830 n.š., tkane obrobe po predlogah
iz francoskega groba okrog 700 n.š., nakit - najdbe iz grobov okrog 700 n.š.