Wien Museum#Wien
Wien Museum-muzej mesta Dunaja
Rezultati arhitekturnega natečaja za nov muzej
Do 7. februarja 2016 si je še možno ogledati rezultate javnega razpisa
za preureditev oziroma dograditev Wien muzeja na Karlsplatzu.
S sanacijo in razširitvijo muzeja naj bi bil celoten areal na novo ovrednoten in polepšan. Skupaj 274 avstrijskih in mednarodnih arhitekturnih birojev se je udeležilo natečaja, izmed katerih je žirija pod predsedstvom Švicarja Emanuela Christa izbrala 14 favoritov. Od novembra 2015 je znan zmagovalni projekt. Zmagovalni team arhitektov
Čertov, Winkler+Ruck so prepričali s svojim konceptom odprtja h Karlsplatzu in nadgradnjo na obstoječi zgradbi. Gradbena dela se bodo
pričela leta 2017 in bodo trajala tri leta.
Arhitekt Čertov je koroški Slovenec in ima svoj arhitekturni biro v Grazu.
Nova razstava:
O.R. Schatz in Carry Hauser
Časovno obdobje ekstremov
(od 28. januarja do 16. maja 2016)
Otto Rudolf Schatz (1900-1961) in Carry Hauser (1895-1985) sta dva
pomembna avstrijska slikarja, ki sta sodobnika Egona Schieleja in
Oskar Kokoschka (izg. Kokoška) in sta vedno stala v senci obeh. Bila sta
predvsem grafika, ki v tujini nista nikoli razstavljala. Obe vojni, ekzil in politična zamenjava sistema označujejo njune biografije. Edina konstanta pri obeh je permanentni novi začetek.
V dialogu med Schatzom in Hauserjem je razviden širok spekter umetniških izraznih oblik od ekspresionizma in kubizma preko nove
stvarnosti pa do realizma po letu 1945. Teme, ki jih obravnavata so
človeška eksistenca v časovnem obdobju ekstremov in veliko mesto v
vseh njegovih odtenkih- od pulzirajočega življenja do bede in izolacije.
Razstavljeno je 300 del obeh umetnikov, ki so deloma last Wien Museuma, deloma pa so izposoje iz drugih muzejev ali od privatnih oseb.
Začetki v senci svetovne vojne
Oba umetnika sta izhajala iz meščanskih družin in se izobraževala na
priznani K. in K. Kunstgewerbeschule, kjer sta se seznanila s številnimi
grafičnimi in slikarskimi tehnikami. Svoj oevre sta brez truda menjala med
slikami, lesorezi, ilustracijo,tipografijo, grafiko za reklamne namene, plakati in mozaiki kot tudi osnutki za gledališke scene in cerkvena okna.
Umetniški začetki O.R. Schatza in Carry Hauserja je zasenčil začetek prve svetovne vojne. V nestabilnih povojnih razmerah sta našla vplivnega
podpornika v Arthurju Roesslerju, ki je bil ena osrednjih osebnosti dunajske umetniške scene v takratnem času. Umetnostni zgodovinar je
delal kot novinar, kritik in ekspert za vodilne dunajske umetniške galerije.
Svoj sloves pa si je Roessler ohranil do današnjih dni s tem, ko je pomagal Egonu Schieleju pri njegovem umetniškem vzponu. Zapuščina Roesslerja se nahaja v lasti Wien Museuma in je predstavljena v tej razstavi.
Že zgodnja dela obeh slikarjev so odsev na takratne umetniške struje-
socialno kritičnega ekspresionizma. Pokrajine in pogledi na mesto pa je
Schatz slikal podobno kot Schiele, kasneje so to postali temni lesorezi na temo srednjega veka in s krščanskimi motivi. Zelo zanimiva tema je bila tudi veliko mesto: zabave kot so jazz, variete ali bordeli, na drugi strani pa nasilje, kriminal in revščina ter izkoriščani delavci.
Gospodarska kriza in obdobje brez parlamentarizma
V tem času sta se umetnika razvijala vsak v svojo smer. Za Schatza je
brezparlamentarno obdobje pomenilo, da je izgubil vse naročnike za svoje delo, njegovi prijatelji pa morali zbežati v tujino. Umetnik se je
pred drastičnimi političnimi spremembami umaknil na ta način, da se je odpravil na svetovno popotovaje v Ameriko, o čemer pričajo njegove
slike New Yorka in nato Pariza. Ta način življenja mu je omogočila poroka z bogato hčerko podjetnika iz Brna.
Hauser je bil v gospodarski krizi po letu 1932 član kulturne organizacije
"Novo življenje" in se je preživljal s slikanjem nabožnih slik, božičnih jaslic in cerkvenih krilnih oltarjev. Ko je prišla priključitev Avstrije na Nemčijo, je dobil mesto referenta za upodabljajočo umetnost pri domovinski fronti.
"Priključitev", izgnanstvo in zasledovanje
Po prevzemu oblasti nacionalsocialistov sta bila oba umetnika iz političnih
in "rasističnih" razlogov zasledovana, ker sta se oba poročila z Judinjami.
Schatz je šel v Prago v eksil, Hauser je živel ločeno od družine v Švici.
Prepovedali so jima umetniško udejstvovanje. Schatza in ženo so leta 1944 vtaknili v delovna taborišča, koncentracijskemu taborišču sta za las
ušla. Hauser se je udejstvoval na pisateljskem področju, kljub temu je narisal nekaj risb in akvarelov kot reakcijo na vojno.
Po letu 1945: Umetnost na zgradbah
Po vrnitvi na Dunaj takoj po koncu vojne je Schatzu pomagal njegov prijatelj pisatelj F.T. Csokor. Gospodarska situacija je bila katastrofalna.
Tudi sedaj se je našel "dobrodelnik" mestni svetnik za kulturo V. Matejka,
ki je obema omogočil naročila s strani države za olepšavo na novo nastalih stanovanjskih zgradbah. Vsebina njihovih del je bila propagiranje Nove Avstrije.
V poznih 1950-tih letih sta oba začela risati slike in akvarele z živimi barvami in veselimi mestnimi motivi.
Oba sta postala učitelja na umetniški šoli.
na Karlsplatzu, 1040 Wien
Muzej je odprt od torka do nedelje in ob praznikih od 10. do 18. ure, vsako prvo nedeljo v mesecu je prost vstop.
Do 7. februarja 2016 si je še možno ogledati rezultate javnega razpisa
za preureditev oziroma dograditev Wien muzeja na Karlsplatzu.
S sanacijo in razširitvijo muzeja naj bi bil celoten areal na novo ovrednoten in polepšan. Skupaj 274 avstrijskih in mednarodnih arhitekturnih birojev se je udeležilo natečaja, izmed katerih je žirija pod predsedstvom Švicarja Emanuela Christa izbrala 14 favoritov. Od novembra 2015 je znan zmagovalni projekt. Zmagovalni team arhitektov
Čertov, Winkler+Ruck so prepričali s svojim konceptom odprtja h Karlsplatzu in nadgradnjo na obstoječi zgradbi. Gradbena dela se bodo
pričela leta 2017 in bodo trajala tri leta.
Arhitekt Čertov je koroški Slovenec in ima svoj arhitekturni biro v Grazu.
 |
| Maketa nadgradnje Wien Museum na Karlsplatzu |
O.R. Schatz in Carry Hauser
Časovno obdobje ekstremov
(od 28. januarja do 16. maja 2016)
Otto Rudolf Schatz (1900-1961) in Carry Hauser (1895-1985) sta dva
pomembna avstrijska slikarja, ki sta sodobnika Egona Schieleja in
Oskar Kokoschka (izg. Kokoška) in sta vedno stala v senci obeh. Bila sta
predvsem grafika, ki v tujini nista nikoli razstavljala. Obe vojni, ekzil in politična zamenjava sistema označujejo njune biografije. Edina konstanta pri obeh je permanentni novi začetek.
V dialogu med Schatzom in Hauserjem je razviden širok spekter umetniških izraznih oblik od ekspresionizma in kubizma preko nove
stvarnosti pa do realizma po letu 1945. Teme, ki jih obravnavata so
človeška eksistenca v časovnem obdobju ekstremov in veliko mesto v
vseh njegovih odtenkih- od pulzirajočega življenja do bede in izolacije.
Razstavljeno je 300 del obeh umetnikov, ki so deloma last Wien Museuma, deloma pa so izposoje iz drugih muzejev ali od privatnih oseb.
Začetki v senci svetovne vojne
Oba umetnika sta izhajala iz meščanskih družin in se izobraževala na
priznani K. in K. Kunstgewerbeschule, kjer sta se seznanila s številnimi
grafičnimi in slikarskimi tehnikami. Svoj oevre sta brez truda menjala med
slikami, lesorezi, ilustracijo,tipografijo, grafiko za reklamne namene, plakati in mozaiki kot tudi osnutki za gledališke scene in cerkvena okna.
Umetniški začetki O.R. Schatza in Carry Hauserja je zasenčil začetek prve svetovne vojne. V nestabilnih povojnih razmerah sta našla vplivnega
podpornika v Arthurju Roesslerju, ki je bil ena osrednjih osebnosti dunajske umetniške scene v takratnem času. Umetnostni zgodovinar je
delal kot novinar, kritik in ekspert za vodilne dunajske umetniške galerije.
Svoj sloves pa si je Roessler ohranil do današnjih dni s tem, ko je pomagal Egonu Schieleju pri njegovem umetniškem vzponu. Zapuščina Roesslerja se nahaja v lasti Wien Museuma in je predstavljena v tej razstavi.
Že zgodnja dela obeh slikarjev so odsev na takratne umetniške struje-
socialno kritičnega ekspresionizma. Pokrajine in pogledi na mesto pa je
Schatz slikal podobno kot Schiele, kasneje so to postali temni lesorezi na temo srednjega veka in s krščanskimi motivi. Zelo zanimiva tema je bila tudi veliko mesto: zabave kot so jazz, variete ali bordeli, na drugi strani pa nasilje, kriminal in revščina ter izkoriščani delavci.
 |
| Otto Rudolf Schatz, prodajalec balonov, 1929, Belvedere, Wien c Bildrecht, Wien 2016 |
Gospodarska kriza in obdobje brez parlamentarizma
V tem času sta se umetnika razvijala vsak v svojo smer. Za Schatza je
brezparlamentarno obdobje pomenilo, da je izgubil vse naročnike za svoje delo, njegovi prijatelji pa morali zbežati v tujino. Umetnik se je
pred drastičnimi političnimi spremembami umaknil na ta način, da se je odpravil na svetovno popotovaje v Ameriko, o čemer pričajo njegove
slike New Yorka in nato Pariza. Ta način življenja mu je omogočila poroka z bogato hčerko podjetnika iz Brna.
Hauser je bil v gospodarski krizi po letu 1932 član kulturne organizacije
"Novo življenje" in se je preživljal s slikanjem nabožnih slik, božičnih jaslic in cerkvenih krilnih oltarjev. Ko je prišla priključitev Avstrije na Nemčijo, je dobil mesto referenta za upodabljajočo umetnost pri domovinski fronti.
"Priključitev", izgnanstvo in zasledovanje
Po prevzemu oblasti nacionalsocialistov sta bila oba umetnika iz političnih
in "rasističnih" razlogov zasledovana, ker sta se oba poročila z Judinjami.
Schatz je šel v Prago v eksil, Hauser je živel ločeno od družine v Švici.
Prepovedali so jima umetniško udejstvovanje. Schatza in ženo so leta 1944 vtaknili v delovna taborišča, koncentracijskemu taborišču sta za las
ušla. Hauser se je udejstvoval na pisateljskem področju, kljub temu je narisal nekaj risb in akvarelov kot reakcijo na vojno.
Po letu 1945: Umetnost na zgradbah
Po vrnitvi na Dunaj takoj po koncu vojne je Schatzu pomagal njegov prijatelj pisatelj F.T. Csokor. Gospodarska situacija je bila katastrofalna.
Tudi sedaj se je našel "dobrodelnik" mestni svetnik za kulturo V. Matejka,
ki je obema omogočil naročila s strani države za olepšavo na novo nastalih stanovanjskih zgradbah. Vsebina njihovih del je bila propagiranje Nove Avstrije.
V poznih 1950-tih letih sta oba začela risati slike in akvarele z živimi barvami in veselimi mestnimi motivi.
Oba sta postala učitelja na umetniški šoli.
Komentarji
Objavite komentar