Leopoldmuseum Madame d'Ora#Wien
LEOPOLD MUSEUM WIEN
MuseumsQuartier Wien
Museumsplatz 1, 1070 Wien
www.leopoldmuseum.org
Polepšajte me, madame d'Ora
retrospektivna razstava od 13.07. do 29.10. 2018
retrospektivna razstava od 13.07. do 29.10. 2018
 |
| Atelier d'Ora (1907-1957) Samopodoba fotografinje d'Ora, 1929 Ullstein bild collection, Foto: Madame d'Ora |
O fotopionirki Dori Kallmus (1881-1963), imenovani Madame d'Ora, je Leopold muzej pripravil po 35 letih prvo obsežno razstavo. Pod njenim
umetniškim imenonom Madame d'Ora je bila mednarodno znana. V njenem ateljeju so se fotografirali vse pomembni ljudje tedanjega časa
iz umetniškega, modnega, aristokratskega in političnega sveta začetka 20. stoletja.
V letu 1907 je odprla Dora Kallmus kot ena prvih žensk fotostudio. Že po nekaj mesecih je postal to prvi naslov na Dunaju za umetniški portret. Na njenih posnetkih so bili fotografirani ljudje elegantni, ekstravagantni, njene fotografije so bile objavljene v številnih časopisih. Tako je dobila leta 1923
povabilo francoske modne revije L'Officiel naj pride fotografirati v Pariz.
 |
| Atelier d'Ora, Coco Chanel, 1923 Museum für Kunst und Gewerbe Hamburg Foto: Zapuščina Madame d'Ora, |
Leta 1925 se je tja dokončno preselila. Sledila so številna naročila za modne časopise in Lifestyle-revije. Že v sredini 1930-let se je politična situacija za Žide poslabšala in ko so Nemci vkorakali v Pariz, je morala prodati svoj fotografski atelje skupaj z opremo. Pobegnila je v francoske gore blizu Lyona, kjer se je med vojno skrivala. 1945 leta se je vrnila v Pariz in pričela slikati begunska taborišča v Parizu, v Salzburgu in na Dunaju.
Na razstavi vidimo 330 d'Ora fotografij in več objektov iz njene zapuščine, ki je shranjeni v Museum für Kunst und Gewerbe v Hamburgu/ Muzej za umetnost in obrt. Razstava se deli na tri poglavja: portretna fotografija na Dunaju, pariška visoka moda, mednarodna gledališča in filmski igralci ter
čas po drugi svetovni vojni do njene smrti v letu 1963.
 |
| Atelier d'Ora, Pablo Picasso, 1955 Museum für Kunst und Gewerbe Hamburg, Foto: Zapuščina Madame d'Ora |
Dunaj: Dora Kallmus ali tudi "gospodična d'Ora" se je dobro pripravila na izvrševanje svojega poklica. Šolala se je pri takrat znanih portretnih fotografih v Berlinu, na Dunaju je končala grafično šolo. Njen oče je imel
veliko mrežo znanih osebnosti na Dunaju, ki so se vsi prišli fotografirati v njen novi atelje. Prišla je " v modo" zlasti zaradi zmožnosti vživetja v vsakokratno portretirano osebo in s spretnim aranžiranjem obleke in drugih pritiklin. S pomočjo rafinirane osvetlitve in natačnega retuširanja je še polepšala te portrete pisateljev, komponistov, igralk, plesalk in kasnejše cesarice Zite. Na teh fotografijah so bili vsi mnogo lepši kot v resnici. Fotografirala je tudi novega cesarja Karla, ki je nastopil v letu 1916 v madžarski uniformi, ko so ga okronali za madžarskega kralja. Takrat je odpotovala fotografirati v Budimpešto, ker tamkajšnji veljaki niso hoteli na pot do Dunaja z vsem bogastvom, ki so ga posedovali v nakitu in draguljih. Na Dunaju je fotografirala tudi originalne obleke najbolj mondenega modnega ateljeja Zwieback, salona Flöge (življenske družice slikarja Gustava Klimta) in obleke izdelane v Wiener Werkstätte /Dunajske delavnice.
Pariz: v tem obdobju je d'Ora fotografirala desettisoče modnih fotografij pri znanih hišah kot so Lanvin, Chanel ali Balenciaga. Še preden so potekale modne revije, je že fotografirala nove modele, ki so bili objavljeni
v strokovnih modnih časopisih kot na primer L'Officiel de la Couture. Svoje fotografije pa je prodajala tudi modnim časopisom in revijam po vsej Evropi, kjer so bile fotografirane znane in priljubljene manekenke.
Večkrat so obleke predstavljale tudi znane plesalke kot so Anna Pavlova ali Josephine Baker. D'Ora je razvila nov stil, vse je bilo gladko in svetlikajoče se, pomembne so bile tudi eksaltirane poze. Ob fotografijah je objavljala tudi lastne tekste. Te modne fotografije so izšle v Franciji, v Italiji, v Nemčiji in v Avstriji in so izvirale iz mednarodnih tiskovnih agencij (Ullstein iz Berlina, Schostal iz Dunaja).
Povojno obdobje in nov začetek: Kot že omenjeno je morala leta 1940
pobegniti iz Pariza. V majhni gorski vasici južno od Lyona se je posvečala
pisanju. Nastali so številni manuskripti- avtobiografski o njeni nesrečni
ljubezni do poročenega moškega in o fotografskih temah, dnevniki in zabeležke. Leta 1945 se je vrnila v Pariz. Ni imela več lastnega ateljeja, slavne, lepe in bogate tedanjega časa je fotografirala v njihovih vilah med Biaritzom in Azurno obalo(Cote d'Azur). Mnogi umetniki, s katerimi se je spoprijateljila, so ji ostali zvesti. To je bil Maurice Chevalier, s katerim je leta 1954 naredila knjigo. Mnogo njegovih fotografij vidimo tudi na razstavi. Tik po vojni je fotografirala begunce, šla pa je tudi v pariške klavnice, kjer je fotografirala pravkar zaklane živali in to primerjala s tem kar se je dogajalo med vojno z židovskim prebivalstvom Evrope.
"Znamka d'Ora" je nastala iz moderne fotografske tehnike, s spretnim marketingom in umetniško inovativno močjo. Fotografinja je izhajala iz bogate meščanske intelektualne dunajske družine, njen šarm, humor in zmožnost realiziranja projektov, vse to je prispevalo k njenemu velikemu
uspehu" je povedal Hans Peter Wipplinger, direktor Leopold muzeja.
veliko mrežo znanih osebnosti na Dunaju, ki so se vsi prišli fotografirati v njen novi atelje. Prišla je " v modo" zlasti zaradi zmožnosti vživetja v vsakokratno portretirano osebo in s spretnim aranžiranjem obleke in drugih pritiklin. S pomočjo rafinirane osvetlitve in natačnega retuširanja je še polepšala te portrete pisateljev, komponistov, igralk, plesalk in kasnejše cesarice Zite. Na teh fotografijah so bili vsi mnogo lepši kot v resnici. Fotografirala je tudi novega cesarja Karla, ki je nastopil v letu 1916 v madžarski uniformi, ko so ga okronali za madžarskega kralja. Takrat je odpotovala fotografirati v Budimpešto, ker tamkajšnji veljaki niso hoteli na pot do Dunaja z vsem bogastvom, ki so ga posedovali v nakitu in draguljih. Na Dunaju je fotografirala tudi originalne obleke najbolj mondenega modnega ateljeja Zwieback, salona Flöge (življenske družice slikarja Gustava Klimta) in obleke izdelane v Wiener Werkstätte /Dunajske delavnice.
 |
| Damska jutranja halja 1920 iz Modne hiše Zwieback (1913), model izdelan po negativu arhiva ÖNB, Foto M.Majcen |
Pariz: v tem obdobju je d'Ora fotografirala desettisoče modnih fotografij pri znanih hišah kot so Lanvin, Chanel ali Balenciaga. Še preden so potekale modne revije, je že fotografirala nove modele, ki so bili objavljeni
v strokovnih modnih časopisih kot na primer L'Officiel de la Couture. Svoje fotografije pa je prodajala tudi modnim časopisom in revijam po vsej Evropi, kjer so bile fotografirane znane in priljubljene manekenke.
Večkrat so obleke predstavljale tudi znane plesalke kot so Anna Pavlova ali Josephine Baker. D'Ora je razvila nov stil, vse je bilo gladko in svetlikajoče se, pomembne so bile tudi eksaltirane poze. Ob fotografijah je objavljala tudi lastne tekste. Te modne fotografije so izšle v Franciji, v Italiji, v Nemčiji in v Avstriji in so izvirale iz mednarodnih tiskovnih agencij (Ullstein iz Berlina, Schostal iz Dunaja).
Povojno obdobje in nov začetek: Kot že omenjeno je morala leta 1940
pobegniti iz Pariza. V majhni gorski vasici južno od Lyona se je posvečala
pisanju. Nastali so številni manuskripti- avtobiografski o njeni nesrečni
ljubezni do poročenega moškega in o fotografskih temah, dnevniki in zabeležke. Leta 1945 se je vrnila v Pariz. Ni imela več lastnega ateljeja, slavne, lepe in bogate tedanjega časa je fotografirala v njihovih vilah med Biaritzom in Azurno obalo(Cote d'Azur). Mnogi umetniki, s katerimi se je spoprijateljila, so ji ostali zvesti. To je bil Maurice Chevalier, s katerim je leta 1954 naredila knjigo. Mnogo njegovih fotografij vidimo tudi na razstavi. Tik po vojni je fotografirala begunce, šla pa je tudi v pariške klavnice, kjer je fotografirala pravkar zaklane živali in to primerjala s tem kar se je dogajalo med vojno z židovskim prebivalstvom Evrope.
"Znamka d'Ora" je nastala iz moderne fotografske tehnike, s spretnim marketingom in umetniško inovativno močjo. Fotografinja je izhajala iz bogate meščanske intelektualne dunajske družine, njen šarm, humor in zmožnost realiziranja projektov, vse to je prispevalo k njenemu velikemu
uspehu" je povedal Hans Peter Wipplinger, direktor Leopold muzeja.
 |
| Modni časopis iz Pariza L'Officile, poleg model, podoben modelu na fotografiji, svetleče in gladko je bilo moderno |
Komentarji
Objavite komentar