Jan van Eyck KHM#Wien

KUNSTHISTORISCHES MUSEUM WIEN
Maria-Theresin-Platz
1010 Wien
www.KHM.AT

UMETNOSTNO-ZGODOVINSKI 
MUZEJ NA DUNAJU

Jan van Eyck
Tako dobro kot znam

od 10.julija do 20. oktobra 2019

Pogled na razstavi Jan van Eyck, v ozadju ornat

Jan van Eyck (1390-1441) Madona ob vodnjaku
Kraljevi muzej lepih umetnosti Antwerpen
KMSKA (c) Lukas-Art in Flanders VZW
Foto: Dominique Provost



Kabinetna razstava Jan van Eyck "Tako dobro kot znam"  kaže tri od dvajsetih ohranjenih slik "flamskega primitivnega" slikarja, ki ga štejejo za iznajditelja oljnega slikarstva. Obiskovalci dobijo vpogled v umetnost
15. stoletja na Flanderskem za časa kneza Filipa Dobrega, ko je doživela burgundska Nizozemska enkraten razcvet dvorne in mestne kulture.

Na osnovi njegovega virtuoznega znanja o oljnem slikarstvu in povezave z realizmom in briljantnimi barvami, je veljal Jan van Eyck še za časa njegovega življenja za najboljšega dvornega slikarja Filipa Dobrega. Van Eyck je bil slaven tudi po vsej Evropi in je veljal tudi kot
najboljši nizozemski slikar.

Jan van Eyck velja tudi kot prvi slikar severno od Alp, ki je svoja dela
signiral in datiral. Posebnost je bila tudi to, da so v 15. stoletju slikarje šteli k rokodelcem in da do tedaj niso poznali slikanja na neko temo.
To je bil privilegij burgundskih knezov in plemenitašev. Jan van Eyck si je izbral pseudo grške črke za njegov rek, ki je v nizozemščini pomenil
"Tako dobro kot znam!". To ni pomenilo "Tako dobro kot bi rad!" Njegov rek lahko razumemo kot "understatement".

Njegovo delo "Madona pred vodnjakom" je nastalo dve leti pred njegovo smrtjo, leta 1439. Visoka tehnična briljantnost perfektnega oljnega slikarstva in rafiniranost finih potez je naredila to sliko kot popolno mojstrovino njegovih poznih del. Ta, iz Kraljevega muzeja Antwerpen izposojena slika kot glavno njegovo delo ter še druga dela pomembnih nizozemskih slikarjev tega časa, zaokrožajo to razstavo.

Na ogled je tudi mašni ornat "Zlatega runa" kneza Filipa Dobrega. Viteški red "Zlatega runa" je bil ustanovljen 1430 let in je postal zelo vpliven v Evropi. Ta ornat je tudi primer ekskvizitne tekstilne umetnosti, ki je pripomogla k slavi teh burgundskih knezov. Je fina vezenina iz zlatih in svilenih niti, poslikana z glavami svetnikov in se šteje kot velika umetnina.

5. septembra 2019 ob 18:00 uri je o tej razstavi predavanje prof. Karin Gludowatz iz Berlina (v nemščini). Vstop za predavanje je prost.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več