LeopoldMuseum Ekspresionizem


L E O P O L D
MUSEUM

v MuseumsQuartier Wien
www.leopoldmuseum.org



NEMŠKI 

EKSPRESIONIZEM

zbirki BRAGLIA in JOHENNING 

razstava od 15.11. 2019 do 20.04. 2020


Paul Klee: Orientalski praznik, 1927,
Fondatione Gabriele e Anna Braglia, Lugano
Foto: M. Majcen

Razstava predstavlja prvič v Avstriji izbor ekspresionističnih del iz dveh pomembnih evropskih umetniških zbirk. Vidimo lahko 100 del iz zbirke Fondatione Gabriele e Anna Braglia iz Lugana in iz zbirke Renate in Friedrich Johenning Stiftung iz Nordrhein-Westfallen (iz družine industrialcev Miele). Za dopolnitev k tej razstavi so na ogled še dela iz Nolde  Stiftung Seebüll, dela iz Leopold muzeja ter Privatne zbirke Leopold. Strastna zbiralca Gabriele Braglia in Friedrich Johenning sta začela zbirati v 50-tih oziroma v 60-tih letih prejšnjega stoletja. V veliko pomoč pri izboru slik sta obema bili njuni ženi: katera slika se bo pridružila zbirki, je bila skupna odločitev.
Ekspresionizem - upor umetnikov

"Sugestivni vpliv nemškega ekspresionizma se do danes ni nič spremenil. S to mislijo se Leopold muzej posveča temu bogatemu in vplivnemu poglavju evropskega modernizma", pravi direktor muzeja Hans-Peter Wipplinger.

V začetku 20. stoletja se je pojavila ambiciozna generacija umetnikov, ki je iskala nova izrazna sredstva. Borili so se proti tradiciji in se postavili proti družbenim normam ter si prizadevali za svobodo umetniškega izraza. Raziskali so pojem lepote, barvam so vzeli njihovo upodabljajočo 
funkcijo, zavzemali so se za lapidarne oblike in se posluževali hitrega in 
impulzivnga načina slikanja. Naturalistično slikanje ni bilo pomembno, štelo je posredovanje notranjega počutja umetnika. V začetku to novo slikarstvo ni našlo razumevanja pri publiki. Nacionalsocialisti so dali ta njihova dela odstraniti iz muzejev (entartete Kunst- umetnost brez vrednosti). V nemškem povojnem času pa je postal ekspresionizem kot "neoporečna" umetniška struja simbol za demokratične in humanistične vrednosti. Danes je izreden mednarodni pomen te ekspresionistične umetnosti neoporečen in dosega rekordne  cene na umetniškem trgu.

Marianne von Werefkin: Aleja, 1917
Fondatione Gabriele e Anna Braglia, Lugano
Foto: Roberto Pellegrini


Ruski umetniški par Aleksej von Javlenski in Marianne von Werefkin sta živela na Bavarskem. Leta 1906 sta potovala v Francijo in tam spoznala neoimpresionizem Paula Cezanna. Vpliv tega umetnika najdemo v mnogih kasnejših slikah, nastalo je  tako imenovano "površinsko slikarstvo". 

Skupini "Modri jezdec" (Der blaue Reiter) so pripadali med drugim Vasilij Kandinski in  Franz Marc. Tudi njim ni več zadostoval impresionizem, pomembno je bilo v slikah prikazati notranje počutje umetnika. To je bilo novo razumevanje umetnosti.

Moj najljubši slikar te struje je Paul Klee (1879-1940). Rojen je bil v 
Švici v umetniški družini glazbenikov. Še kot otok je začel s poukom violine, kasneje pa se je odločil za študij slikarstva v Münchnu. Študijska
potovanja v Italijo in v Francijo, poroka z glazbenico Lily Stumpf. Poznal je umetnike iz skupine "Modri jezdec". Razstavljal je svoje slike na njihovih razstavah. Študijsko potovanje v Tunis skupaj Augustom Macke in Louis Moilliet. Bil je ustanovitveni član münchenske Nove secessije. Bil je tudi  učitelj v Weimarju v Bauhaus združenju. Dobil je  profesuro na 
Umetniški akademiji v Düsseldorfu. 1933 je emigriral v Švico. 1937 je bila
njegova umetnost proglašena kot "nevredna umentnost". Zbolel je z sklerodermijo, kar mu je onemogočilo nadaljnje umetniško delovanje. 1940 leta je prišel v sanatorij, kjer je umrl.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več