Cindy Sherman Kunstforum

Bank Austria Kunstforum Dunaj
Freyung 8, 1010 Wien

odprto: dnevno od 10.do 19.ure
ob petkih od 10. do 21. ure

www.kunstforumwien.at


The CINDY SHERMAN EFFECT

Identiteta in transformacija v sodobni umetnosti

razstava od 29.01.2020 do 21.06.2020



Un Untitled Film Stil, 1980,
Kunstmuseum Wolfsburg, Coutesy of the artist  and
Metro Pictures, New York


Razstava v Bank Austria Kunstforumu na Dunaju prikazuje 80 del
21tih umetnic in umetnikov. Po temah se obravnava identiteta, njena
konstrukcija in oblike transformacije v sodobni umetnosti in družbi.
Nove tehnologije kot so internet, genska manipulcija ali kloniranje
dajejo povod, da razmišljamo o pojmu identitete, smislu subjektov in
njihove definicije.

Karakterji Cindy Sherman odsevajo našo sodobno kulturo z njihovimi
self-made zvezdami, reality showi in narcizem v socialnih medijih.
S svojim velikim spektrom scen prikaže umetnica izumetničenost takih identitet, ki najprej nastanejo s predstavljanjem v filmu ali na fotografijah.
Identiteta je na izbiro, sami si jo lahko skonstruiramo in oblikujemo ob upoštevanju družbenih norm.

Tematiziranje identitete v samoportretu, prevzem neke vloge in seksualnost so se pri umetnicah v 1960-tih in 1970-tih letih, ko je žensko gibanje prešlo tudi v umetnost znašle tudi tam.

Tako v družbi kot v umetnosti so se v poznih 1960-tih letih zgodile velike spremembe družbenih norm in kulturnih zakonitosti. Do tedaj veljavne norme in kategorije so se razveljavile, pa naj bi bilo to pri ženskah, moških ali vmesnih identitetah in ustvarile tako nov prostor za ustvarjanje novega, ki je bilo izven do tedaj veljavnih pravil.

Elke Silvia Krystufek: Day Dream Serias, 1996
Courtesy of the artist and Croy Nielsen, Vienna

Ta proces, ki se je odvijal na medijski ravnini, je omogočil številnim umetnicam in umetnikom nove modele za identiteto, spremembo spola in reagiranje na socialne in politične izzive. Posluževali so se zlasti mladih medijev: fotografije, filma in videoumetnosti.

Cindy Sherman (rojena 1954 v Glen Ridge USA) živi in dela v New Yorku. Kot ena najpomembnejših umetnic sedanjosti je postala znana v 1970-tih letih v okolju "Picture Generation". Kmalu je razvila svoje delo naprej, kar ji je omogočilo visoko umetniško avtonomijo. Njeno delo obsega  največji del v samoportretih, kjer se prikaže v različnih vlogah in različnih kontekstih. S tem ko se spremeni v novo vlogo v novih medijih, prikaže Sherman stereotipe. Svojo lastno identiteto pa skrije s kostimiranjem, maskami in protezami. S temi deli je dosegla veliko popularnost in sprejetost pri publiki. Tako je postala zgled za generacije, ki so ji sledile.
S posamičnimi razstavami je gostovala v številnih muzejih po svetu: v MoMA v New Yorku, na Norveškem, na Švedskem. Dobila je tudi številne nagrade.

Elke Silvia Krystufek (rojena 1970 na Dunaju) Živi in dela v Wagramu in na Dunaju. Študirala je na Akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju pri Arnulfu Rainerju. Kasneje je bila gostujoča profesorica na Umetnostni univerzi v Linzu, v Nemčiji v Karlsruhe, deloma tudi na Akademiji na Dunaju.
V njenih delih obravnava teme kot so ekshibicionizem in voyerizem. Pri tem je fotografirala svoje telo, pri čemer pa ni jasno ali je to bilo njeno privatno ali inscenirano življenje. Tu je tudi vzrok, da je bila zaradi svojih provokantnih del večkrat javno skandalizirana. Ukvarja se s slikartsvom, fotografijo, rizbami in kolaži, s performensi in instalacijami. Razen tega piše tekste in gledališke igre. 
Razstavljala je na številnih razstavav Avstriji, v Italiji v Bolzanu in na Bienalu v Benetkah.

Julian Rosefeldt, Manifesto (Sturtevant), 2015/2017
Courtesyof the artist and König Galerie Berlin, London Tokyo


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več