Kiki Kogelnik Kunstforum Wien

 Kunstforum Wien


Kiki Kogelnik

Now is the Time

Razstava od 2. februarja  do 25. junija 2023




Kiki Kogelnik: Dynamite Darling 1972
Foto: M. Majcen


V Kunstforum Wien je od 2. februarja do 26. junija 2023 razstava posvečena avstrijski umetnici slovenskega rodu Kiki Kogelnik.

Biografija:

1935 - 1954  Sigrid (Kiki) Kogelnik je rojena 22. januarja 1935 v Gradcu (Graz), odrasla pa je v Pliberku (Bleiburg) na Koroškem.

1954 - 1961 so študijska leta na Dunaju na Akademiji za upodabljajočo in uporabno umetnost. Tu spozna avantgardno skupino okrog Galerije pri St. Štefanu (Galerie nächst St. Stephan). 1956 se udeleži prve skupinske razstave, 1961 pa ima prvo samostojno razstavo. V tem času potuje veliko po Evropi ( Francija, Italija, Švedska, Norveška in Finska ter Velika Britanija). Tu spozna druge umetnike njenega časa. S Samom Francisom, zastopnikom abstraktnega ekspresionizma, začne ljubezensko razmerje. Francis ji ob njenem prvem potovanju v New York v aprilu 1961 da na razplago njegov atelje in stanovanje na Manhattnu.

1962-1963 V septembru 1962 se Kogelnik dokončno preseli v New York in živi v takrat nastajajoči Pop-Art sceni. Spozna Roy Lichtensteina, Roberta Rauschenberga, Marisol Escobar in še nekatere druge umetnike. Umetnica najde v USA različne delovne materiale in vzpdbude, kar bo njeno delo v celti spremenilo.

Kiki Kogelnik: Baby Remember My Name 1994
Foto M. Majcen
Delo je slika kombinirana s keramiko

Kiki Kogelnik: Brez naslova (Astronavt) 1964
Foto: M. Majcen


1964-1965: prvi razstavi Kogelnokove v severni Ameriki najprej v Torontu v Kanadi, nato 1965 še v predmestju Washington D.C., nato pa še razstava v New Yorku v Austrian Institut.

1966-1967: v maju 1966 se Kogelnik preseli v London, kjer se poroči z radiologom Georg Schwarzom in rodi sina. Nato se z družino vrne v New York. 1967 ima tudi razstavo  na Dunaju v galeriji v bližini St. Štefanove cerkve.

1968-1973 so leta intenzivnega umetniškega dela. 1973 je zopet razstava v Galeriji Henri v Washington D.C. in nato prva retrospektivna razstava v Celovcu. Pristanek na luni in žensko gibanje v USA najdejo odsev v njenih delih.

1974-1985: Kogelnikova se začne ukvarjati s keramiko in drugimi umetniškimi mediji. 1986 razstavlja instalacijo v Brodway Windows v New Yorku.

1987-1989 prenovi in dogradi mamino hišo v Pliberku in si tako ustvari nov atelje. umetnica dela v prostoru tridimenzionalno.

1989- 1990 ima drugo retrospektivno razstavo v koroški Landesgalerie. 1990 razstavi zbirko keramičnih del z naslovom Inside the Clone Factory zopet v Washngtonu D.C.

1991-1992 je Kogelnik profesorica gostja v poletni akademiji v Salzburgu za keramiko.

1992- 1993 Potujoča razstava Kogelnikove Expansions  Thirty Years in New York, v Budimpešti, Pragi, Varšavi in Krakau.

1993 dobi diagnozo rak.

1994-1996 razstavlja v galeriji Belvedere na Dunaju ob njeni 60-letnici
skulpture iz steka, Venetian Heads. Dobi velko naročil za javna umetniška dela. Dobi nagrado stranke SPO in mesta Dunaja.

1996 je ustanovljena Kiki Kogelnik Fondacija v New Yorku. Samostjna razstava na Dunaju in v Chicago.

1997 umre za rakom in je pokopana v Pliberku.

1998 so v Avstriji številne retospektivne razstave. Podelijo ji post hum
avstrijski Častni križ za znanost in umetnost.






Kiki Kogelnik: Brez naslova ( Samoportret) 1994
Foto: M. Majcen

 



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več