Ligurija in Azurna obala#Italija

Jesensko potovanje v Ligurijo in 

na Azurno obalo

V aprilu sem obiskala Cinque Terre na vzhodni obali italijanske Riviere, ki spada v pokrajino Ligurijo. Ker mi je bilo tam zelo všeč, sem si ogledala sedaj še zahodni del te znane obale, ki se nadaljuje čez mejo na francoski mondeni Azurni obali/ Cote d'Azur.

Avtobusna vožnja z Dunaja do hotela v mestecu Pietra Ligure zahodno od Genove je trajala 14 ur - seveda s številnimi postanki, predpisanimi za voznike avtobusov. Sledili so štirje intenzivni dnevi z vstajanjem ob 6.uri

in vračanjem v hotel po 19.uri. Povsod so nas pripeljali do zanimivih izhodišč, ki smo si jih nato sami ogledali, še prej pa nam je naša italijanska vodička veliko povedala o zgodovini in znamenitostih, ki so bile na programu. Najboljši vtis je name naredil Monaco, ki ga sicer poznamo iz zgodb o knežji družini v rumenem tisku, seveda tudi iz vsakoletne dirke

Grand Prix Monaco, ki ima svoje izvir že v začetku 20. stoletja z Rallyem Monte Carlo. Zadnji del potovanja je bila Nica, kjer se je 14. julija letos zgodil atentat s kamionim na sprehajalce Angleške promenade/ La promenade des Anglais.

Genova in Portofino:

Genova je veliko pristaniško mesto, od koder štartajo križarjenja po Sredozemlju s turističnimi večnadstropnimi ladjami.  Tu so nas tudi edinkrat na tem potovanju opozorili naj pazimo na svoje torbice in denarnice, ko se bomo sprehodili ob obali in po mestu. Odpravili smo se 

po ulici Via San Lorenzo do cerkve z istim imenom. Začetki gradnje te cerkve segajo v 9. stoletje, sedanji izgled je dobila v 15. stoletju. Ima tipično belo črno fasado in notranjost, kar že poznam iz vzhodne Ligurije, na primer iz Puccinijevega mesteca Luca. 

Notranjost cerkve San Lorenzo v Genovi
Fotografija M.Majcen

Življenje v Genovi pred 10. uro dopoldne ni posebej živahno. V mestni hiši so imeli razstavo fotografa Helmuta Newtona. Točno ob 10. uri sem 

bila že pri vhodu, vendar me niso spustili naprej. Naj še 5 minut počakamo, so prosili. Niso še pripravljeni. Naš skopo odmerjeni čas za postanek mi ni dovolil takih čakanj, tako da sem se razstavi odpovedala.

Ogled mesta z avtobusom nam je dal približen vtis o velikosti tega mesta, ki je dalo veliko pomorščakov, med njimi Krištofa Kolumba. Njegovo rojstno hišo smo videli le nekaj trenutkov. Tudi družina Grimaldi, ki od 13. stoletja dalje naseljuje Monaco, izvira od tu.

Hiša z zastavo je rojstna hiša Krištofa Kolumba v Genovi
Fotografija M. Majcen

V starem mestnem jedru se vrstijo palače, za ogled katerih bi bilo treba 

Genovo še enkrat obiskati.

Naslednja znamenitost je bila meni že znani Portofino, ki smo ga obiskali

z ladjo. V primerjavi z aprilom, ko sem bila tam prvič, je bilo sedaj zasidranih nekaj ogromnih jaht, katerih lastniki si lahko privoščijo visoke 

cene v tem izletniškem juvelu.

Jahta pred Portofinom, Fotografija M. Majcen

Piemont

Piemont je druga največja pokrajina (za Sicilijo) v Italiji. Tu je veliko industrije, na primer v glavnem mestu Torinu je doma Fiat. Mi pa smo si ogledali dve manjši mesteci: Alba in Asti. Alba je znana po hrustljavih kroglicah iz vaflov in čokolade Ferrero Rocher, ki naj bi bile tukaj iznajdene. Mestece Asti pa ima vsako leto konjske dirke, kar naj bi bil italijanski Ascot. V Albi smo si poleg obvezne cerkve lahko ogledali tudi nekaj trgovin. Cene so bile kar visoke, focaccia (podobno kot pica, samo več testa) s kavico espreso za kosilo pa ni bila draga. 

Trgovina Missoni z zelo dragimi pleteninami,
Fotografija M. Majcen

Mestece Asti leži sredi čudovite gričevnate pokrajine Monferrato, na levi obali reke Tanaro. To je za gastronomijo pomembno vinorodno področje. Slikoviti stari del mesta prepletajo številne uličice. To je tako imenovana četrt patricijev, kjer so si plemenitaške družine v srednjem veku zgradile plače s številnimi stolpi. Kasneje so bile narejene gradbene spremembe, vseeno pa je vidna prvotna srednjeveška struktura mesta.

Asti z zastavami, ki oznanjujejo konjske dirke,
Fotografija M. Majcen

Ta dan je bil v Astiju tržni dan. Na velikem področju sredi mesta so se razprostirale stojnice, kjer si lahko nakupiš vse mogoče po zelo zmernih cenah. V okolici Astija so nas peljali še na prigrizek in poskušnjo vin.

Monaco, Cannes und Nica
(sledi, ko utegnem)