Helena Rubinstein#Wien

ŽIDOVSKI MUZEJ/ 

Jüdisches Museum Wien

 Dorotheergasse 11, 1010 Wien

www.jmw.at

MUZEJ NA JUDENPLATZU/

Museum Judenplatz

Judenplatz 8, 1010 Wien

odprto: od nedelje do četrtka od 10. do 18. ure, 

v petek od 10. do 17. ure, v zimskem času  od 10. do 14. ure

Dostop z javnimi prometnimi sredstvi z U3, postaja Stephansplatz

HELENA RUBINSTEIN

Pionirka lepote

razstava odprta od 18. oktobra do 2017 do 6. maja 2018

Pablo Picasso: Rizba Helene Rubinstein, 27. 2 1955

Helena Rubinstein, iznajditeljica lepote, (1870 - 1965) je bila pionirka na področju ženskega podjetništva. S 16-timi leti je odšla iz ozkih družinskih malomeščanskih razmer njene strogo religiozne židovske družine iz Krakaua na Poljskem ( Krakau je spadal takrat v Avstro-ogrsko monarhijo). Najprej je šla na Dunaj, potem pa v Avstralijo, kjer sta živela njena dva strica. Ukvarjala sta se z ovčjerejo. Helena se je tam dolgočasila, vendar je tu ustvarila brez vsake pomoči svoj svetovni imperij z novega področja kozmetike. Stranski produkt ovčjereje je bil lanolin, maščoba, ki je na volni. Tega je odišavila in tako imela kremo, ki jo je začela prodajati v svoji kozmetični trgovini v Melbournu. Njeno podjetje je kmalu obsegalo 100 podružnic v 14 državah s 30.000 zaposlenimi. Poleg tega je postala pomembna mecenka umetnosti in znanosti. Krakau, Dunaj, Melbourne, London, Pariz, New York in Tel Aviv so bile bistvene postaje njenega življenja.

Razstava prikaže življensko pot Rubinsteinove, ki kot migrantka prodre na različne kontinente in premaga konvencije, v sredino svojega delovanja pa postavi svoj angažma za žensko samoodločanje. Osredotočen pogled na njeno delovanje na Dunaju prikaže, kako je uveljavila poznavanje njenega umetniškega kroga in poznavanja gospodarstva. Da ji je vse to tako dobro uspelo, je tudi njo samo presenečalo, ko je gledala nazaj na uspehe njenega življenja.

Man Ray: Fotografija  Helene Rubinstein v 1920-letih v Parizu.
(c)Man Ray Trust/ Bildrecht Wien 2017, privatna zbirka

Bila je trikrat poročena. S prvim možem Titusom je bila v Parizu, kjer je visoko noseča odprla leta 1909 svoj prvi salon. Tega je še enkrat preselila. V Saint Claudu pri Parizu je zgradila tovarno. Leta 1932 se je preselila v apartma v eno od zgradb, ki jo je zgradila njena gradbena firma. V istem letu je kupila staro baročno palačo, ki jo je dala podreti. Na tem mestu je zgradila novo in se v njo preselila leta 1937, kjer je živela takrat že ločena od moža Titusa. To palačo je uporabljala do svoje smrti. Tu je bilo tudi veliko stanovanje za njenega tretjega moža, 26 let mlajšega georgijskega princa.

Imela je tudi svojo podružnico v New Yorku. Ko je iskala stanovanje, ji 

izbranega stanovanja zaradi antisemtskih struj v takratni Amerki niso hoteli dati v najem. Prosila je, naj ji naredijo ponudbo za nakup celotne zgradbe, ki jo je potem tudi zares kupila. To je bila njena New Yorška rezidenca.

Ljubila je nakit, poleg make-upa se je tudi razkošno oblačila in moderno opremljala svoje salone in stanovanja, katera so ji urejali takrat znani umetniki in arhitekti. Na Dunaju si je kupila jedilni pribor, ki je bil izdelan v Wiener Werkstätte po načrtih Josefa Hoffmana. Tega je uporabljala do konca življenja in en set lahko vidimo skupaj z naročilom na razstavi.

Josef Hoffmann, jedilni pribor izdelan v Wiener Werkstätte 1903 leta, zraven v knjigi zabeleženo naročilo Helene Rubinstein

Kompaktne pudernice iz kolekcije Helene Rubinstein, okrog 1950-tega leta