Kunsthalle Wien Ines DOUJAK

 KUNSTHALLE WIEN

MUSEUMSQUARTIER, Museumsplatz 1, 1070 Wien

www.kunsthallewien.at


Ines Doujak. Ljudstva duhov

1/10 2021 - 16/1 2022

odprto od torka do nedelje od 11. do 19. ure, 

v četrtek od 11. do 21. ure


Ines Doujak: Zavesa potiskana s
povečano predstavitvijo virusa Covid-19
Foto: M.Artac


Z razstavo Ljudstva duhov predstavlja Kunsthalle Wien obsežno posamično predstavitev avstrijske umetnice Ines Doujak (rojene 1959 v Celovcu, ki dela in živi na Dunaju). Predstavljene so zgodbe o pandemijah, prenosu virusov kot tudi njen odnos do svetovne trgovine in odnos do aktualnih ekonomskih, mikrobioloških in ekoloških kriz. V fragmentih raziskuje umetnica izvor pandemij v teku zgodovine. Te bolezni opazuje z medsebojno odvisnostjo z globalno ekonomijo, ki počiva na logiki ekstrakcije in z jurističnimi instrumenti kolonializma, s katerimi je omogočen pozen kapitalizem.


Ines Doujak: Auto z različnimi figurami iz mašeja
Foto: M.Artac


Doujak razvija od 1990 let dalje večdisciplinsko prakso, ki obsega fotografijo, performense, film in instalacije. Dela s politično teorijo kot tudi z naravnimi, od ljudi izdelanimi objekti in tako poskuša razdreti implikacije od seksitičnih in rasističnih stereotipov. Poslužuje se kulturne zgodovine in folklorističnih motivov kot na pr. karnevalske tradicije in maškerade, ki nastanejo na meji med umetnostjo in  življenjem in, ki se odlikujejo s prikazom ekscesivnosti in grotesknosti. Zelo natančno raziskuje, njen velik pripovedni talent ji omogoča, da združi znanost in grotesknost, s tem odkrije socialne strukture izkoriščanja in neenakosti, ki so pogosto združeni s kolonialno zgodovino.

S predstavljeno razstavo Ljudstva duhov nadaljuje Ines Doujak njeno delo kot umetnica, pa tudi kot arhivarka, raziskovalka in zbirateljica. Na razstavi so stari in popolnoma novi objekti. Vedno znova ponavljajoči se motivi v njeni umetniški praksi s fragmentiranimi, monstroznimi, čudovitimi telesi ljudi, živali in rastlin, izdelani iz blaga, videov, mašeja (papirnega testa z raznimi dodatki za modele ali reliefe -fr. papier mache) in instalacij , so ustvarjene povezave med kraji in različnimi časi. Tvorijo pripoved o globalnem gospodarskem kroženju od produkcije, konzuma in izkoriščanja, ki je povezano z aktualno pandemijo. Hkrati pokaže vedno znova vračajoče se vzorce, ki vodijo k nastanku in razširjanju pandemij. Na razstavi  se pojavijo podgane, muhe, netopirji, vrane, črvi, golobi in pajki, ki v različnih oblikah prenašajo bolezni, so pa hkrati vtisljive, zgoščene slike nevarne omejenosti in družbene odvisnosti od  antropocentričnosti (neznanstvenega naziranja, da je človek središče in končni smoter vesoljstva), ki vlada svetu.


Ines Doujak: Kolaž na tleh z različnimi
podatki in pojasnili
Foto: M.Artac


Pravzaprav je dejanski izrodek smrtonosna, nemilostna ekspanzija in stalna "rast" kapitalistične produkcije. Delo in izkoriščanje so vedno ponavljajoče se teme. Umetnica pokaže številke in dejstva o ogromni ekonomiji modernega suženjstva, trgovine z ljudmi in prostitucije in pokaže, kako ilegalne ekonomije kot ozadje legalne trgovine in vrste produkcije, katere kriminalna dimenzija se naturalizira in tako zahrbtno funkcionira. To je tisto kar je pravzaprav monstrozno, ne pa površine spačenih figur Doujakove. Njen univerzum premaga gnus in krivdo, ki so vtisnjene v zgodovino, in se sooča s pandemijami in boleznimi, ter s tem kako se jih lahko ognemo.

Ines Doujak je sodelovala na številnih razstavah po svetu in v Avstriji: Liverpool Biennial 2021, NTU Centre for Contemporary Art of Singapore (2020), Bergen Assembly (2019), Lentos Museum Linz (2018), Centro de Iniviativas Culturales de la Universidad de Sevilla (2018), sterischer Herbst (2018), Kochi-Muziris Biennale (2018), ... ,documenta 12 (2007) so nekatere od teh.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več