Otto Wagner, Plečnik, Fabiani#Dunaj

Kaj je kje na Dunaju

Otto Wagner, Jože Plečnik, Maks Fabiani in

"jugendstil"

Otto Wagner (1841-1918) je v svojem rojstnem mestu Dunaju s posebno arhitekturo - funcionalne zgradbe - postavil markantne akcente in hkrati mednarodno vplival na arhitekturno ustvarjanje modernizma. "Moderna umetnost mora reprezentirati modernizem z našim znanjem in ustvarjanjem kot tudi z opuščanjem pri ustvarjanju novih oblik." je bil njegov rek.
Študiral je umetnost na Dunaju in v Berlinu. Uspel je šele s 50. leti, ko je bil od 1894 do 1912 leta  profesor na Umetnostni akademiji na Dunaju in od 1899 do 1905 leta  član Secesije ( Secession). Njegova zgodnja dela kot na primer vila na Hütteldorferstraße št. 16 in hiše z najemniškimi stanovanji na Universitätstraße št.12 in Stadiongasse  št.10 so projektirane v zadržanem historizmu. Od preloma stoletja dalje pa je vse načrtoval v jugendstilu, kjer so bili pomembni dekorativno plastični aspekti namebnosti, material ali konstrukcija. Wagnerjeva povezava dekoracije in funkcije je postala zgled številnim arhitektom, njegovim učencem: Josef Hoffmann, Josef M. Olbrich, Adolf Loos, tudi našemu Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju. 
Kaiserpavillion, Stadtbahn
Notranjost Kaiserpavilliona, Stadtbahn

 V letih od 1894 do 1897 je nastalo po Wagnerjevem konceptu 36 postaj dunajske mestne železnice (Wiener Stadtbahn), ki so večinoma še danes ohranjene. Wagner je imel projektantski biro s 70 arhitekti, med njimi sta bila tudi Plečnik in Fabiani. Te gradnje kažejo dekorativno povezavo železa in kamna (betona). Tudi zapornice in obrambni zidovi na Donaukanalu so njegovo delo. Za njegovo pozno ustvarjanje so značilne geometrične oblike in kombinacije z granitom, marmorjem in steklom na fasadah zgradb ( Avstrijska poštna hranilnica v 1. okraju). Posebej znamenite in za turiste zelo privlačne so stanovanjske zgradbe Otta Wagnerja v 6. okraju, na Linke Winzeile 38 in 40.  Z razvojem liftov za hiše z najemniškimi stanovanji, se je izgubil pomen "Beletage", kar je bil napredek. Obe stanovanjski hiši ( št.38 in št. 40) sta zelo bogati z ornamenti in majolika dekoracijami.
Otto Wagner: vogalna stanovanjska hiša v 6. okraju, Linke Wienzeile 38

 Posebej znamenita je tudi cerkev na Steinhofu. (glej blog 23.3.15)

 Zacherlhaus: 1. okraj, Brandstätte 6 
Znani tovarnar praška proti moljem Johann Zacherl je dal mlademu arhitektu Plečniku nalogo, naj mu naredi načrte za hišo na Brandstätte leta 1903, 1905 je bila hiša že zgrajena. Zunanja fasada je bila pokrita z gladkimi svetlečimi sivorjavimi brušenimi granitnimi ploščami. Pritrjene
so s profilnimi palicami, ki  lepo razčlenjujejo površino. Težki in samosvoje ornamentirani napušč nosijo atlante, ki so narejene iz majolike. Mogočna plastika nadangela Mihaela, izdelana iz bakra in od
sodobnikov imenovana " morilec stenic", je pritrjena na daljši strani hiše.
V notranjosti vlada močen kontrast med peristilom s črnim marmorjem in
stopniščem, ki je ovalno kot kakšna ladja. Svetilke imajo obliko insektov.
Jože Plečnik: Zacherlhaus

 Najemniška hiša, 1.okraj, Wildpretmarkt 1: 
Šele po začetku gradbenih del je leta 1904 dobil Fabiani naročilo za dokončno oblikovanje hiše. Originalna ornamentika s pavjimi listi se je le deloma ohranila, medtem ko je notranjost ostala v originalnem stanju. Fabiani je tudi arhitekt Uranije ob Donaukanalu.

 Literatura: Andreas Lehne: Jugendstil in Wien
Preberite tudi zadnje bloge, kjer was obveščam o aktualnih in prihodnjih


dogodkih na Dunaju!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več