Fabiani slovenski Leonardo#Wien

Slovenski Leonardo da Vinci

Maks Fabiani

(1865-1962)

Maks Fabiani je bil rojen pred 150 leti na Krasu v kraju Kobdilj. Ob tej obletnici so meseca marca 2015 v Ljubljani v mestni hiši pripravili lepo spominsko razstavo, ki jo od konca meseca oktobra do 30. novembra 2015 lahko občudujemo tudi v dunajskem Architektur Zentrum (Arhitekturni center).

Tisti, ki prebirajo moj blog v Sloveniji so razstavo mogoče takrat videli, ker pa imam mnogo bralcev po vsem svetu ( trenutno v 20-tih državah), je prav, da tudi v mojem blogu napišem kaj tem arhitektu, iznajditelju in filozofu slovenskega rodu.

Maks Fabiani je bil rojen kot dvanajsti od štirinajstih otrok. Fabianijeva družina je že stoletja živela v Kobdilju, najstarejša omemba družine izvira iz leta 1614.

Njegova mama je kot sedemnajstletno dekle iz plemenitaške družine prišla s svojo mamo iz Trsta po nasvetu zdravnika na to kmetijo (bolehna je bila njena mama) in se zaljubila v gospodarja kmetije, ki je imel takrat že 40 let. Čez eno leto sta se poročila in mama je živela tam 78 let, umrla je s 96 leti. Zahvaljujoč se njenemu meščanskemu poreklu, je vsem otrokom omogočila visoko šolsko izobrazbo. Maks je bil poučevan najprej doma, nato pa je odšel na Ljubljansko realko. Po maturi je nadaljeval študij na Dunaju na Visoki tehnični šoli, gradbeni oddelek. Po vojski je bil v službi kot asistent na arhitekturnem oddelku Tehnične visoke šole v Grazu. Poučeval je urbanizem. 1892 je zaključil svoj študij in dobil naziv

diplomirani arhitekt. Po diplomi je potoval skozi več držav in si ogledoval

tamkajšnjo arhitekturo. V Rimu je stanoval v Palazzo Venezia, kjer je spoznal dunajskega arhitekta Joseph Maria Olbrich (Sezession) in slikarja Gustava Klimta in Karla Molla, ki so bili takrat najvidnejši zastopniki dunajske avantgarde. Po vrnitvi na Dunaj, je podpiral profesorja Otta Wagnerja pri pisanju njegove knjige o Moderni arhitekturi.

Fabiani je od 1894 do 1896 leta delal v ateljeju O. Wagnerja, kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika (1872 do 1957), katerega mentor je bil ves čas njegovega študija. Še med njegovim službovanjem v ateljeju je Fabiani na lastno iniciativo ponudil Ljubljani načrt za reguliranje Ljubljane po potresu in njen nadaljni razvoj. Istočasno se je udeležil tudi razpisa

za izgradnjo zdravilišča za K.in K. uradnike v Opatiji. Dobil je prvo nagrado, kar ga je opogumilo, da je zapusti službo pri O. Wagnerju in ustanovil lasten atelje na Dunaju. V svojih delih se je Fabiani držal smeri, ki sta jo skupaj z Ottom Wagnerjem zastopala kot moderno arhitekturo.

Prvo tako delo je z gladko fasado izgrajena poslopje firme Potois & Fix iz leta 1900. Tudi pri notranji arhitekturi je uporabil funkcionalni pristop.

Fabiani:Urania,
 zgradba, ki še danes služi njenemu prvotnemu namenu

Najboljši primer za to je dunajska Urania iz leta 1910, kjer se je po stilu že oddaljil od secesije in Wagnerjeve moderne arhitekture. Modernizem

je zamenjal s prosto interpretacijo zgodovinskih stilov in specifičnih kulturnih tradicij. Leta 1896 je postal asistent na Visoki tehnični šoli na

Dunaju pri profesorju Karlu Königu. Fabiani je podpiral mladega Adolfa

Loosa in mu omogočil eno prvih realizacij njegovih del, slavno Cafe Museum v dunajskem centru. Najpomembnejši del njegove kariere je bila

promocija na dunajski Tehniki leta 1902, kjer je postal prvi doktor - arhitekt. Fabiani je dobil doktorski naziv za načrte mestnega razvoja 

mesta Ljubljane in mesta Bielsko (danes na Poljskem), ki jih je razložil v dveh majhnih knjigah. S tem naslovom je postal prvi urbanist monarhije.

Čez sedem let je bil imenovan za osebnega svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Leta 1910 je bil imenovan za profesorja za ornamentiko in notranjo opremo na Tehnični visoki šoli na Dunaju.

To so bila Fabianijeva najboljša leta. Za obnovo v prvi svetovni vojni porušenega obalnega področja in Posoškega je bil  določen leta 1917, ko se je končalo njegovo delovanje na Dunaju. Delal  je v Trstu in v Gorici, bil župan kraja Štanjela v času od 1935 do 1945 leta. Ko je deloval v Italiji, so ga imeli za austriacante in Slovenca, ni imel priznane visoke izobrazbe iz arhitekture in ni smel podpisovati svojih načrtov. V Italiji je imel stike, ki so mu jih kasneje zamerili v Sloveniji. Kljub temu je neumorno deloval posebej v okolici, kjer je bil rojen in Posočju.

Bil je arhitekt, urbanist, iznajditelj, umetnik, filozof in mislec. Nikoli ni nihče obravnaval vseh njegovih del kot ene enote, vedno je bil ocenjevan samo iz posamičnih prespektiv. Z razstavo je prikazan obseg njegovega dela

predvem s fotografijami realiziranih zgradb. Njegovi arhivi so v dveh vojnah skoraj vsi izginili.

Nekatera po njegovih načrtih zgrajena poslopja so v Ljubljani: Ljudska šola za deklice, Levstikov trg 11, farna hiša na Gornjem trgu 18, Krisperjeva hiša na Mikološičevi cesti 20, Hribarjeva hiša , Tavčarjeva ulica 2, Prešernov spomenik na Prešernovem trgu (kipar Ivan Zajec), ureditev Slovenskega trga, palača Bamberg, Mikolšičeva cesta 16, dekliška gimnazija, Prešernova cesta 25.

Po Katalogu razstave: Andrej Hrausky,  Max Fabiani, Architekt der Monarhie, Ljubljana 2015