Prater#Wien
250 let, Prater praznuje rojstni dan
Razstava od 10.marca do 21.avgusta 2016
Razstava v Wien Museum/ v Muzeju mesta Dunaj na Karlsplatzu
Muzej je odprt od torka do nedelje in ob praznikih od 10. do 18. ure
Razstava od 10.marca do 21.avgusta 2016
Razstava v Wien Museum/ v Muzeju mesta Dunaj na Karlsplatzu
Muzej je odprt od torka do nedelje in ob praznikih od 10. do 18. ure
 |
| Praznovanje v Pratru 1863 leta, Josef Hoffmann, olje na platnu, Wien Museum |
odprl cesarsko lovsko ozemlje za navadno ljudstvo. Tako imenovana
Avertissement (zabava) je pomenila: jahanje in vožnje s kočijo, kar je bilo v veliko veselje in zabavo navadnim ljudem. Naselili so se kavarnarji,
izdelovalci piva, gostilničarji, slaščičarji . Tako je nastala v Evropi ena najstarejših ustanov za zabavo- Prater.
Približno 100 let kasneje je doživel Prater enega od prvih viškov, svetovno razstavo v letu 1873, ki jo je obiskalo več kot 7 milijonov ljudi.
1895 leta je sledil že naslednji -po vsej Evropi znan- spektakel "Benetke na Dunaju". Na današnji Kaiserwiese (Cesarskem travniku) so zgradili
na umetne beneške zgradbe, kot do Doževa palača ali "most vzdihljajev". Po umetnih kanalih so se vozili z gondolami in pripravljali
velika praznovanja. V tem času je nastala tudi naslednja znamenitost Dunaja, 65 m visoko, od povsod vidno ogromno kolo (Riesenrad). V tem
času je bil Prater kraj zabave in kulture. Boljša družba se je pripeljala s
kočijami, mlade dame so se sestajale s kadeti, perice so se sestajale s kočijaži. Za otroke je obstajal lutkovni teater, kjer je imel glavno vlogo Gašperček ali Hanswurst, po katerem so kasneje imenovali Prater Wurstelprater.
Svetovna razstava v letu 1873 je bila v Pratru, ki so ga prej regulirali,
podrli so stare koče in nekatera drevesa, nastale so nove ceste. Da bi se
njegov renome poboljšal, so ga iz Wurstlpratra preimenovali v Volksprater (Ljudski prater). Nekateri so že prerokovali, da se Pratru štejejo zadnji dnevi, v resnici pa se je število podjetij povečalo od 82 na 187. To je bil v resnici začetek največjega razcveta.
Ko so sredi 19. stoletja podrli mestno obzidje, se je Prater približal mestu, saj so uredili javni mestni promet, s katerim so se ljudje peljali v zeleno okolje Dunaja. Po letu 1900 je z naraščanjem prostega časa Prater postal še bolj pomemben, postal je centralni prostor za sprostitev. Tu je bil velik
spekter zabave od obiska v gostilni do družinske zabave, od prostitucije
do iger na srečo. Prater je obiskovalo vedno več ljudi iz različnih družbenih slojev, vsi so bili zelo sproščeni, tu so vladala drugačna pravila
kot v mestu.
Danes je v Pratru 140 podjetij (brez gastronomije), to je največji zabaviščni prostor v Avstriji. Riesenrad (ogromno kolo) je dunajska znamenitost, postavila ga je leta 1897 angleška firma Basset. Takrat je bil to višek arhitekture in tehnike. V drugi svetovni vojni je bil precej poškodovan. Kmalu so ga obnovili, število vagonov na kolesu pa so s 30
zmanjšali na 15. Trenutni so vsi zamenjani z novimi, ki so popolnoma podobni starim vagonom. Pogled na Dunaj je vedno bolj senzacionalen,
postanemo pa tudi nekoliko sentimentalni, Steffl (stolna cerkev sv. Stephana) v mestnem središču, v daljavi Kahlenberg in Leopoldsberg.
Mnogo stvari se je spremenilo, mnogo pa je ostalo popolnoma enakih kot vedno, na primer Liliputhbahn, ki so jo odprli leta 1928.
Temu avstrijskemu Disneylandu lahko za okrogli rojstni dan samo čestitamo in seveda ljudem, ki to zabavišče držijo pri življenju.
Približno 100 let kasneje je doživel Prater enega od prvih viškov, svetovno razstavo v letu 1873, ki jo je obiskalo več kot 7 milijonov ljudi.
1895 leta je sledil že naslednji -po vsej Evropi znan- spektakel "Benetke na Dunaju". Na današnji Kaiserwiese (Cesarskem travniku) so zgradili
na umetne beneške zgradbe, kot do Doževa palača ali "most vzdihljajev". Po umetnih kanalih so se vozili z gondolami in pripravljali
velika praznovanja. V tem času je nastala tudi naslednja znamenitost Dunaja, 65 m visoko, od povsod vidno ogromno kolo (Riesenrad). V tem
času je bil Prater kraj zabave in kulture. Boljša družba se je pripeljala s
kočijami, mlade dame so se sestajale s kadeti, perice so se sestajale s kočijaži. Za otroke je obstajal lutkovni teater, kjer je imel glavno vlogo Gašperček ali Hanswurst, po katerem so kasneje imenovali Prater Wurstelprater.
 |
| Vožnja s kočijo v Pratru, 1900 Maximilian Lenz, olje na platnu, Wien Museum |
podrli so stare koče in nekatera drevesa, nastale so nove ceste. Da bi se
njegov renome poboljšal, so ga iz Wurstlpratra preimenovali v Volksprater (Ljudski prater). Nekateri so že prerokovali, da se Pratru štejejo zadnji dnevi, v resnici pa se je število podjetij povečalo od 82 na 187. To je bil v resnici začetek največjega razcveta.
Ko so sredi 19. stoletja podrli mestno obzidje, se je Prater približal mestu, saj so uredili javni mestni promet, s katerim so se ljudje peljali v zeleno okolje Dunaja. Po letu 1900 je z naraščanjem prostega časa Prater postal še bolj pomemben, postal je centralni prostor za sprostitev. Tu je bil velik
spekter zabave od obiska v gostilni do družinske zabave, od prostitucije
do iger na srečo. Prater je obiskovalo vedno več ljudi iz različnih družbenih slojev, vsi so bili zelo sproščeni, tu so vladala drugačna pravila
kot v mestu.
 |
| Circus Gymnasticus družine de Bach, 1815 akvarel, Wien Museum |
zmanjšali na 15. Trenutni so vsi zamenjani z novimi, ki so popolnoma podobni starim vagonom. Pogled na Dunaj je vedno bolj senzacionalen,
postanemo pa tudi nekoliko sentimentalni, Steffl (stolna cerkev sv. Stephana) v mestnem središču, v daljavi Kahlenberg in Leopoldsberg.
Mnogo stvari se je spremenilo, mnogo pa je ostalo popolnoma enakih kot vedno, na primer Liliputhbahn, ki so jo odprli leta 1928.
Temu avstrijskemu Disneylandu lahko za okrogli rojstni dan samo čestitamo in seveda ljudem, ki to zabavišče držijo pri življenju.
Komentarji
Objavite komentar