Arhitektura Vila TUGENDHAT#Brno
VILA TUGENDHAT
Ludwig Mies van der Rohe-arhitekt
61300 Brno, Černopolni 45, Češka
 |
| Pogled na Brno z vile Tugendhat, Foto M. Majcen |
Že nekaj časa vem, da je v Brnu ta čudovita vila Tugndhat in pred enim tednom se mi je ponudila priložnost, da si jo ogledam.
Zakonca Grete in Fritz Tugendhat sta si dala svojo hišo v Brnu zgraditi v letih 1929-1930. Zaradi nove gradbene konstrukcije in ureditve prostorov
Zakonca Grete in Fritz Tugendhat sta si dala svojo hišo v Brnu zgraditi v letih 1929-1930. Zaradi nove gradbene konstrukcije in ureditve prostorov
ter tehnične popolnosti v povezavi obdajajočo naravo je postala hiša slavna in je mednarodno ena najvažnejših zgradb. Leta 2001 so jo prevzeli v UNESCOvo listo svetovne kulturne dediščine.
Arhitekt Ludwig Mies van der Rohe je to enodružinsko hišo planiral v svojem biroju v Berlinu v letih 1928-1929. Hiša je zelo nenavadna zaradi
konstrukcije iz kovinskih nosilcev, ki so bili tukaj prvič uporabljeni za privatno družinsko hišo. Za ureditev notranjosti so uporabili zelo dragocene materiale kot na primer travertin kamen iz Lazia v Italiji, onixmarmor iz Atlas gorovja v Maroku in zelo dragocene lesove iz Afrike kot na primer makasar-ebenovino, palisander in cebrano les.
Tehnični viški hiše so prezračevalna naprava, električno premične šipe velikih oken iz dnevne sobe in svetlobni žarek, ki je služil za avtomatsko varnost pri vhodnih vratih.
 | |
|
Hiša je grajena na padajočem terenu. Pri vhodu s ceste vidimo samo eno nadstropje, to je 3. nadstropje, kjer so spalnice staršev in otrok ter otroške varuške. Vrtna fronta s teraso je usmerjena jugozahodno.
Po stopnicah pridemo v spodnje nadstropje, v dnevne prostore z jedilnico, kuhinjo in knjižnico, pred katero je zimski vrt. Tu je orientacija jugovzhodno. V 1. nadstropju so klet, vse tehnične naprave, ki služijo za delovanje hiše in naj bi bile skrite očem. V 3. etaži je na severni strani stanovanje šoferja oziroma hišnika, eno etažo spodaj so stanovale kuharica in pomožne pomočnice.
 |
| Vhod z notranje strani, na desni stopnice, ki vodijo v dnevne prostore Foto: M.Majcen |
Vila Tugendhat ima 907 qm zgrajene površine, vrt ima površino 5650 qm.
Vhodna terasa na Černopolski ulici ima dva nivoja, spodnji nivo se priključi na vrtno pot, ki vodi h kletnemu 1. nadstropju, kjer se nahajajo odprtine za zračenje in dostopi za dovoz koksa, s katerim so vilo prvotno ogrevali. Danes je priključena na mestno centralno kurjavo. Za steno iz mlečnega stekla se nahaja vhod. Stropi so 3 m visoki in tudi vsa vrata v hiši imajo to višino in so še originalna. Nasproti glavnega vhoda se nahaja stranski vhod servisnega trakta, kjer je garaža, hišnikovo stanovanje ter dostop do muzejskega vhoda v vilo, kjer lahko kupite vstopnico za ogled te znamenite vile.
Vrtna terasa je bila dostopna iz vseh spalnic in je bila popolnoma privatna
za družino. Samo otroška varuška je imela tukaj svojo sobo. Otroci so se na tej terasi igrali, se vozili s svojimi avtomobilčki, imeli so peskovnik in manjši bazenček. Če gledamo iz terase na vrt, vidimo spodaj vrt vile
Löw-Beer, kjer so stanovali starši Grete Tugendhat, ki so kupili zemljišče in tudi financirali izgradnjo vile Tugendhat. Tudi ostala soseka hiše je imela zanimive stanovalce, na robu spodaj je bil Hotel Continental in rojstna hiša na Dunaju slavnega arhitekta Adolfa Loosa.
Glavni stnovanjski del je bila seveda dnevna soba, ki je merila 234 qm.
Tu je bilo več "otokov", kjer so se lahko zadrževali starši z obiskovalci. Vsa sprednja stena proti jugu je bila zasteklena, kot tudi vzhodni del vile, kjer je bil zimski vrt. Ob severni steni je bila knjižnica, koncertni klavir, pisalna miza Fritza Tugendhata in takoj ob vhodu manjša sedežna skupina ob stekleni steni, kjer se je dalo menjati svetlobo od svetlo modre do rumene. Spredaj je bila velika sedežna skupina, ki je bila nameščena
ob oniksovi steni. Na desnem delu te velike dnevne sobe je bila jedilnica, kjer se je lahko zvrstilo tudi 24 oseb. Na jedilnico je bila priključena kuhinja iz katere se je prišlo do spalnice za kuharico in pomočnice.
Še eno nadstropje niže, v kleti oziroma v 1. nadstropju je bila vsa tehnika, prezračevanje in ogrevanje ter naprava za spust dveh velikh šip dnevne sobe v tla, tako, da si se zgoraj nahajal skoraj na prostem. Imeli so še posebno shrambo za krznene plašče, kjer s posebnim prezračevanjem s prečiščenim zrakom niso prišli molji in hladilne prostore, ker takrat še ni bilo hladilnikov.
Stanovalci in lastniki so v vili živeli samo do leta 1938, nato pa so bežali
pred nacistično Nemčijo. Do leta 1945 je bila hiša v rokah nacistov, ki so imeli tu svoje biroje in stanovanje. Po letu 1945 so prišli v vilo Rusi, ki so imeli v dnevni sobi konje. Hiša je bila zelo ruinirana. Po odhodu Rusov, je bil tam sanatorij za otroke. Vila je propadala. Po žametni revoluciji leta 1989 bi lastniki vilo lahko dobili nazaj, vendar so se ji odpovedali. Podarili so jo državi Češki oziroma mestu Brnu s pogojem, da jo popolnoma obnovijo in omogočijo ogled obiskovalcem. Obnova je stala 7 milijonov evrov. Tako je danes možen ogled te edinstvene zgradbe, ki je tako moderna, da ne vidimo teh 90 let, ki so minila od njene izgradnje.
Vhodna terasa na Černopolski ulici ima dva nivoja, spodnji nivo se priključi na vrtno pot, ki vodi h kletnemu 1. nadstropju, kjer se nahajajo odprtine za zračenje in dostopi za dovoz koksa, s katerim so vilo prvotno ogrevali. Danes je priključena na mestno centralno kurjavo. Za steno iz mlečnega stekla se nahaja vhod. Stropi so 3 m visoki in tudi vsa vrata v hiši imajo to višino in so še originalna. Nasproti glavnega vhoda se nahaja stranski vhod servisnega trakta, kjer je garaža, hišnikovo stanovanje ter dostop do muzejskega vhoda v vilo, kjer lahko kupite vstopnico za ogled te znamenite vile.
 |
| Knižnica, na desni vrata v skrivno shrambo Foto M. Majcen |
Vrtna terasa je bila dostopna iz vseh spalnic in je bila popolnoma privatna
za družino. Samo otroška varuška je imela tukaj svojo sobo. Otroci so se na tej terasi igrali, se vozili s svojimi avtomobilčki, imeli so peskovnik in manjši bazenček. Če gledamo iz terase na vrt, vidimo spodaj vrt vile
Löw-Beer, kjer so stanovali starši Grete Tugendhat, ki so kupili zemljišče in tudi financirali izgradnjo vile Tugendhat. Tudi ostala soseka hiše je imela zanimive stanovalce, na robu spodaj je bil Hotel Continental in rojstna hiša na Dunaju slavnega arhitekta Adolfa Loosa.
 |
| Sedežna garnitura ob oniksovi steni, zadaj zimski vrt foto: M.Majcen |
Glavni stnovanjski del je bila seveda dnevna soba, ki je merila 234 qm.
Tu je bilo več "otokov", kjer so se lahko zadrževali starši z obiskovalci. Vsa sprednja stena proti jugu je bila zasteklena, kot tudi vzhodni del vile, kjer je bil zimski vrt. Ob severni steni je bila knjižnica, koncertni klavir, pisalna miza Fritza Tugendhata in takoj ob vhodu manjša sedežna skupina ob stekleni steni, kjer se je dalo menjati svetlobo od svetlo modre do rumene. Spredaj je bila velika sedežna skupina, ki je bila nameščena
ob oniksovi steni. Na desnem delu te velike dnevne sobe je bila jedilnica, kjer se je lahko zvrstilo tudi 24 oseb. Na jedilnico je bila priključena kuhinja iz katere se je prišlo do spalnice za kuharico in pomočnice.
 |
| Jedilni prostor, za steno kuhinja Foto: M.Majcen |
Še eno nadstropje niže, v kleti oziroma v 1. nadstropju je bila vsa tehnika, prezračevanje in ogrevanje ter naprava za spust dveh velikh šip dnevne sobe v tla, tako, da si se zgoraj nahajal skoraj na prostem. Imeli so še posebno shrambo za krznene plašče, kjer s posebnim prezračevanjem s prečiščenim zrakom niso prišli molji in hladilne prostore, ker takrat še ni bilo hladilnikov.
Stanovalci in lastniki so v vili živeli samo do leta 1938, nato pa so bežali
pred nacistično Nemčijo. Do leta 1945 je bila hiša v rokah nacistov, ki so imeli tu svoje biroje in stanovanje. Po letu 1945 so prišli v vilo Rusi, ki so imeli v dnevni sobi konje. Hiša je bila zelo ruinirana. Po odhodu Rusov, je bil tam sanatorij za otroke. Vila je propadala. Po žametni revoluciji leta 1989 bi lastniki vilo lahko dobili nazaj, vendar so se ji odpovedali. Podarili so jo državi Češki oziroma mestu Brnu s pogojem, da jo popolnoma obnovijo in omogočijo ogled obiskovalcem. Obnova je stala 7 milijonov evrov. Tako je danes možen ogled te edinstvene zgradbe, ki je tako moderna, da ne vidimo teh 90 let, ki so minila od njene izgradnje.
Komentarji
Objavite komentar