Leopold Museum Dunaj1900#Wien
LEOPOLD MUSEUM/
LEOPOLD MUZEJ
Museumsquartier Wien
Museumsplatz 1, 1070 Wien
www.leopoldmuseum.org
DUNAJ okrog leta 1900/
Odhod v modernizem
razstava od 16.marca dalje
Josef Hoffmann: Broška iz zapuščine
Emilie Flöge, 1911/ srebro, malahit
Foto: Leopold Museum, Wien/
Manfred Thumberger
Emilie Flöge, 1911/ srebro, malahit
Foto: Leopold Museum, Wien/
Manfred Thumberger
V Leopold muzeju so na novo pripravili razstavo Dunaj okrog leta 1900,
ki je obstojala že 11 let. Iz različnih smeri ustvarjanja v tistem času, vsega skupaj 1300 razstavljenih zvrsti: oljnih slik, skulptur, pohištva, fotografij in drugih arhivskih zanimivost: steklene posode in kozarci, keramika, usnje, tekstil in nakit iz časa od 1870 do 1930. leta.
Dunaj je imel ob koncu stoletja plodovito duhovno življenje na področju
umetnosti in znanosti. V nasprotju k tem posamičnim visokim razcvetom
pa je bilo vse polno bojevanja za moč na političnem in socialnem področju Avstro-ogrske monarhije. Edinstvenost te dobe je osnovana na dejstvu, da niso bila samo specifična področja vključena v ta razcvet, temveč se je veliko dogajalo v najrazličnejših disciplinah: slikarstvu, gledališču, v plesu in arhitekturi pa do medicine, psihologije, filozofije, prava in ekonomije.
Razcvet historizma
Dunaj je imel ob koncu stoletja plodovito duhovno življenje na področju
umetnosti in znanosti. V nasprotju k tem posamičnim visokim razcvetom
pa je bilo vse polno bojevanja za moč na političnem in socialnem področju Avstro-ogrske monarhije. Edinstvenost te dobe je osnovana na dejstvu, da niso bila samo specifična področja vključena v ta razcvet, temveč se je veliko dogajalo v najrazličnejših disciplinah: slikarstvu, gledališču, v plesu in arhitekturi pa do medicine, psihologije, filozofije, prava in ekonomije.
Razcvet historizma
 |
| Ferdinand Hodler: Sanje 1897/98,Privatna zbirka Foto: Dobiaschofsky Auktionen, Bern |
V četrtem nadstropju Leopold muzeja se začne ta razstava z razcvetom historizma z deli Hansa Makarta in še nekaterih. Slavni Makartov sprevod
iz leta 1879 ob 25-letnici poroke cesarja Franca Jožefa I. in njegove žene Elizabete je bil višek tega obdobja. Uprizoritev tega čudovitega življenja na sprevodu na Ringstraße je bila v popolnem nasprotju z vsakdanom
proletariata.
Gustav Klimt je začel delovati v tem obdobju in se dalje razvijal kot ustanovitveni član Secessije. S 14 leti se je začel šolati leta 1876 na
Umetni obrtni šoli / Kunstgewerbeschule. Leta 1883 je skupaj z bratom Ernstom in Francom Matschem ustanovil Umetniško kompanijo in tako
dobil številna naročila v takratnih novih zgradbah, ki so se gradile na
Ringstraße (Burgtheater, Univerza,...). Naturalističnim slikam Klimta se pridružujejo plastike na primer Auguste Rodina, portreti Antona Romaka
in še drugih. Za to dobo so nove tudi slike narave in pokrajine Emila Jakoba Schindlerja, Tine Blau, Theodorja Hörmanna imenovane tudi
razpoloženjski impresionizem.
Ustanovitev Secesije
Künstlerhaus (združenje umetnikov upodabljajoče umetnosti) je bilo zelo konzervativno. Tako so se progresivni umetniki kot so Gustav Klimt, Koloman Moser, Alfred Roller, Carl Moll in Josef Hoffmann združili v novi
platformi Secesiji v letu 1897. Arhitekt Josef Maria Olbrich je z finančno podporo mecenov (Karl Wittgenstein) projektiral in zgradil novo zgradbo, ki jo še danes lahko občudujemo. Številni umetniki, ki so zapustili smer
historizma, so v tej zgradbi v številnih razstavah predstavili svoja dela. Tu je bil doma stilistični postimpresionizem, simbolizem in japonizem. Imeli so svojo revijo Ver Sacrum (Sveta pomlad), kjer so razširjali svoje ideje.
V reviji so bile publicirane originalne grafike članov Secessije. Za medij knjiga so pripravili nove poti z oblikovanjem: vinjete, iniciale in okrasni
pasovi so dali nov razvoj tudi plakatom.
Ples, psihologija, moda, fotografija
Ples se je sprostil iz tradicije klasičnega baleta k avtonomni umetniški obliki z delovanjem različnih umetnic -plesalk. Tudi Freudovo delo iz leta 1899 "Tolmačenje sanj" je bilo tematizirano. Dunajska oblačilna umetnost je z opuščanjem korzeta premagala stari način ženskega oblačenja- reformna obleka je bila iznajdena v ateljeju Emilie Flöge. Do takrat še ne razvita fotografska umetnost je predstavljena z deli Dore Kalmus, Moritza Nahra in Heinricha Kuhna.
Gustav Klimt
je predstavljen na razstavi z večimi glavnimi deli kot so alegorija "Smrt in življenje" in pokrajinskimi slikami, nastalimi na Attersee jezeru.
Koloman Moser
Kot inovativni oblikovalec razstav, eden od pomembnih ustanoviteljev Secessije in Dunajskih delavnic /Wiener Werkstätte ima Moser posebno dvorano samo za njegova dela. Oblikoval je polovico razstav v Secessiji, revijo Ver Sacrum in ilustriral številne prispevke. Skupaj z Josefom Hoffmannom in
industrialcem Fritzem Waerndorferjem je ustanovil leta 1903 Dunajsko delavnico. Zasnoval je pohištvo, tekstil, modo, tapete, kozarce, keramiko, kovinska dela in nakit. Poleg dejavnost kot dizajner, je delal tudi
v gledališču kot scenerist. Nazadnje se je posvetil slikarstvu. Leta 1899 je postal učitelj na Umetni obrtni šoli na Dunaju.
iz leta 1879 ob 25-letnici poroke cesarja Franca Jožefa I. in njegove žene Elizabete je bil višek tega obdobja. Uprizoritev tega čudovitega življenja na sprevodu na Ringstraße je bila v popolnem nasprotju z vsakdanom
proletariata.
Gustav Klimt je začel delovati v tem obdobju in se dalje razvijal kot ustanovitveni član Secessije. S 14 leti se je začel šolati leta 1876 na
Umetni obrtni šoli / Kunstgewerbeschule. Leta 1883 je skupaj z bratom Ernstom in Francom Matschem ustanovil Umetniško kompanijo in tako
dobil številna naročila v takratnih novih zgradbah, ki so se gradile na
Ringstraße (Burgtheater, Univerza,...). Naturalističnim slikam Klimta se pridružujejo plastike na primer Auguste Rodina, portreti Antona Romaka
in še drugih. Za to dobo so nove tudi slike narave in pokrajine Emila Jakoba Schindlerja, Tine Blau, Theodorja Hörmanna imenovane tudi
razpoloženjski impresionizem.
Ustanovitev Secesije
Künstlerhaus (združenje umetnikov upodabljajoče umetnosti) je bilo zelo konzervativno. Tako so se progresivni umetniki kot so Gustav Klimt, Koloman Moser, Alfred Roller, Carl Moll in Josef Hoffmann združili v novi
platformi Secesiji v letu 1897. Arhitekt Josef Maria Olbrich je z finančno podporo mecenov (Karl Wittgenstein) projektiral in zgradil novo zgradbo, ki jo še danes lahko občudujemo. Številni umetniki, ki so zapustili smer
historizma, so v tej zgradbi v številnih razstavah predstavili svoja dela. Tu je bil doma stilistični postimpresionizem, simbolizem in japonizem. Imeli so svojo revijo Ver Sacrum (Sveta pomlad), kjer so razširjali svoje ideje.
V reviji so bile publicirane originalne grafike članov Secessije. Za medij knjiga so pripravili nove poti z oblikovanjem: vinjete, iniciale in okrasni
pasovi so dali nov razvoj tudi plakatom.
Ples, psihologija, moda, fotografija
Gustav Klimt
je predstavljen na razstavi z večimi glavnimi deli kot so alegorija "Smrt in življenje" in pokrajinskimi slikami, nastalimi na Attersee jezeru.
Koloman Moser
 |
| Koloman Moser: Plakat za razstavo |
industrialcem Fritzem Waerndorferjem je ustanovil leta 1903 Dunajsko delavnico. Zasnoval je pohištvo, tekstil, modo, tapete, kozarce, keramiko, kovinska dela in nakit. Poleg dejavnost kot dizajner, je delal tudi
v gledališču kot scenerist. Nazadnje se je posvetil slikarstvu. Leta 1899 je postal učitelj na Umetni obrtni šoli na Dunaju.
Umetna obrtna šola in Dunajska delavnica
Dunajska delavnica si je prizadevala, da bi obnovili dunajsko obrt po
vzoru Arts and Crafts-gibanja v Veliki Britaniji. Prizadevali so si
za nov stil življenja na vseh področjih s pomočjo umetnosti. Josef Hoffmann je zasnoval Sanatorij v Purkersdorfu (1904-1905), palačo Stoclet v Bruslju (1905-1911) in naredil načrte za Cabaret Fledermaus na Dunaju (1907).
Dunaj kot metropola arhitekture:
Otto Wagner, Josef Hoffmann, Adolf Loos
V tretjem nadstropju muzeja se Dunaj predstavlja kot metropola arhitekture: arhitekt, teoretik in načrtovalec mesta Otto Wagner
je s svojimi projekti kot je mestna železnica (Stadtbahn) in z regulacijo
Donavskega kanala močno vplival na izgled mesta. Bil je občudovan
kot tudi osovražen zaradi čisto drugačne arhitekture kot je bila do tedaj v modi. Zgradil je nekaj stanovnjskih hiš in nekatere projekte, ki so bili financirani iz državnih sredstev. Tu je zlasti omembe vredna cerkev na
Steinhofu (1904) in poslopje poštne hranilnice (1910). Arhitekt in esejist
Adolf Loos je v svojem boju proti dunajskemu jugendstilu kritiziral Josefa
Hoffmanna in Kolomana Moserja. Loosova najpomembnejša dela so oprema kavarne Muzej (Cafe Museum) v letu 1899 in "hiša brez obrvi" na Michaelerplatzu v letu 1911.
Tu je predstavljeno pohištvo, ki ga je oblikoval Koloman Moser in celotna spalnica za hčerko industrialca Maxa Biacha, ki jo je muzej kupil na novo in jo je projektiral Josef Hoffmann.
Avstrijski ekspresionizem:
Richard Gerstl, Egon Schiele, Oskar Kokoschka
V naslednjih dvoranah tretjega nadstropja je predstavljen avstrijski ekspresionizem. Slikarji Richard Gerstl, Oskar Kokoschka, Egon Schiele,
Anton Faistauer, Max Oppenheimer, Anton Kolig, Albin Egger-Lienz,
Albert Paris Gutersloh ter Herbert Boeckl štejejo k najvažnešim predstavnikom te struje. Vsi ti umetniki so iskali nove oblike slikanja, postavili so človeka v svoji občutljivosti in ranljivosti v središče in našli vsak na svoj način k izrazno močni ekstatiki in deformiranju nagnjenemu
slikovnemu jeziku.
Najpomembnejši predstavnik avstrijskega ekspresonizma je Egon Schiele. Muzej poseduje 42 oljnih slik in 180 del na papirju kot tudi številne autografe ( razglednice in pisma ki jih je pisal različnim osebam).
S svojo radikalno od jugendstila odvrnjeno umetnostjo (od 1910 leta dalje) je ustvaril izrazno močna dela, ki so tudi zelo zagonetna in jih zlepa kmalu ne najdemo v umetnosti. V svojem kratkem življenju (umrl je z 28-timi leti) je predstavljal žensko ali kot mater, posebej pa so ga je zanimali erotični akti. Zelo lepe so tudi predstavitve narave in slike rojstnega mesta njegove mame Krumava na Češkem, takrat seveda na Avstro-Ogrskem.
Umetnost in vojna
V pritličju muzeja se nadaljuje stalna razstava. Umetniška generacija okrog Egona Schieleja je doživela bojišča prve svetovne vojne. Mnogi med njimi so se navdušili zaradi splošne euforije nad vojno, kar pa se je
končalo v iztreznitvi in se spremenilo v izrazito nasprotovanje vojni.
Razstava ponazarja to z številnimi deli umetnikov kot so Anton Hanak, Albin Egger-Lienz ali tudi Anton Kolig. Zadnja dva sta dobila po prvi svetovni vojni profesuro v Weimarju oziroma v Stuttgartu, tako sta bila povezana tudi z zastopniki ekspresionizma v Nemčiji.
Pluralizem stilov
Leto 1918 je predstavljalo kot konec prve svetovne vojne in s koncem monarhije ter izklicom republike ne samo politično cezuro, V leto 1918
so umrli na Dunaju Gustav Klimt, Egon Schiele, Koloman Moser in Otto Wagner kar je pomenilo konec žarjenja te umetniške metropole. Zelo slaba gospodarska situacija ter politične spremembe medvojnega časa
so tu in tam odsevali v umetniškem delu. Stil je bil v ospredju, pot umetnosti v brezpredmetni karakter je bila v ospredju.
Glavna karakteristika tega časa je bila mnogovrstnost stilov: poleg ekspresionizma, naturalizma, nove stvarnosti in kubofuturizma se najdejo
tudi konstruktivistični elementi. Sem sodijo posebej ekspresivna keramike Vally Wiesenthier, Gudrun Baudisch in Kitty Rix. Uporabna keramika se je spremenila v skulpture.
Nova stvarnost in magični realizem
Ob začetku 20. stletja rojena generacija umetnikov je delala traumatizirano med vojno na eksperimentalnih praktikah. Obstojala pa je
težnja in hrepenenje po strukturi, jasnosti in redu. Formalno se odlikujejo dela nove stvarnosti-to je pojem, nastal kot naslov nove razstave v Mannheimu- z ostrimi robovi, linearnim stilom, s purističnimi in treznimi
ter hladnimi predstavitvami. Mir, togost in nepremičnost se družijo z zmerno obarvanostjo. Kažejo družbeno kritiko, vendar z zelo prikritimi
akcenti kot na primer prikaz revščine ali drugih neurejenosti. Mnogi umetniki pa so nagnjeni tudi k idealiziranju kot na primer slika Grete Faist
La Femme aux Roses. Ta umetnica je svoja dela mnogokrat predstavila na razstavah Hagenbunda.
Nova zvrst realizma se je pojavila v različnih ebropskih državh od leta 1920 dalje. Imenovala se je magični realizem kot en del nove stvarnosti.
Odlikuje se z fantastično- surrealističnimi temami. Predstavljene teme so velikokrat težke, delujejo grozeče. To so sinteze nove stvarnosti z skrivnostnim, sanjami ali halucinacijami. Nekatera dela pa že kažejo na nesrečo, ki se je začela z drugo svetovno vojno in uničevanje judovskega naroda.
Dunajska delavnica si je prizadevala, da bi obnovili dunajsko obrt po
vzoru Arts and Crafts-gibanja v Veliki Britaniji. Prizadevali so si
za nov stil življenja na vseh področjih s pomočjo umetnosti. Josef Hoffmann je zasnoval Sanatorij v Purkersdorfu (1904-1905), palačo Stoclet v Bruslju (1905-1911) in naredil načrte za Cabaret Fledermaus na Dunaju (1907).
 |
| Josef Hoffmann: Osnutek za Cabaret Fledermaus Foto:M.Majcen |
Otto Wagner, Josef Hoffmann, Adolf Loos
V tretjem nadstropju muzeja se Dunaj predstavlja kot metropola arhitekture: arhitekt, teoretik in načrtovalec mesta Otto Wagner
je s svojimi projekti kot je mestna železnica (Stadtbahn) in z regulacijo
Donavskega kanala močno vplival na izgled mesta. Bil je občudovan
kot tudi osovražen zaradi čisto drugačne arhitekture kot je bila do tedaj v modi. Zgradil je nekaj stanovnjskih hiš in nekatere projekte, ki so bili financirani iz državnih sredstev. Tu je zlasti omembe vredna cerkev na
Steinhofu (1904) in poslopje poštne hranilnice (1910). Arhitekt in esejist
Adolf Loos je v svojem boju proti dunajskemu jugendstilu kritiziral Josefa
Hoffmanna in Kolomana Moserja. Loosova najpomembnejša dela so oprema kavarne Muzej (Cafe Museum) v letu 1899 in "hiša brez obrvi" na Michaelerplatzu v letu 1911.
Tu je predstavljeno pohištvo, ki ga je oblikoval Koloman Moser in celotna spalnica za hčerko industrialca Maxa Biacha, ki jo je muzej kupil na novo in jo je projektiral Josef Hoffmann.
Avstrijski ekspresionizem:
Richard Gerstl, Egon Schiele, Oskar Kokoschka
V naslednjih dvoranah tretjega nadstropja je predstavljen avstrijski ekspresionizem. Slikarji Richard Gerstl, Oskar Kokoschka, Egon Schiele,
Anton Faistauer, Max Oppenheimer, Anton Kolig, Albin Egger-Lienz,
Albert Paris Gutersloh ter Herbert Boeckl štejejo k najvažnešim predstavnikom te struje. Vsi ti umetniki so iskali nove oblike slikanja, postavili so človeka v svoji občutljivosti in ranljivosti v središče in našli vsak na svoj način k izrazno močni ekstatiki in deformiranju nagnjenemu
slikovnemu jeziku.
Najpomembnejši predstavnik avstrijskega ekspresonizma je Egon Schiele. Muzej poseduje 42 oljnih slik in 180 del na papirju kot tudi številne autografe ( razglednice in pisma ki jih je pisal različnim osebam).
S svojo radikalno od jugendstila odvrnjeno umetnostjo (od 1910 leta dalje) je ustvaril izrazno močna dela, ki so tudi zelo zagonetna in jih zlepa kmalu ne najdemo v umetnosti. V svojem kratkem življenju (umrl je z 28-timi leti) je predstavljal žensko ali kot mater, posebej pa so ga je zanimali erotični akti. Zelo lepe so tudi predstavitve narave in slike rojstnega mesta njegove mame Krumava na Češkem, takrat seveda na Avstro-Ogrskem.
Umetnost in vojna
V pritličju muzeja se nadaljuje stalna razstava. Umetniška generacija okrog Egona Schieleja je doživela bojišča prve svetovne vojne. Mnogi med njimi so se navdušili zaradi splošne euforije nad vojno, kar pa se je
končalo v iztreznitvi in se spremenilo v izrazito nasprotovanje vojni.
Razstava ponazarja to z številnimi deli umetnikov kot so Anton Hanak, Albin Egger-Lienz ali tudi Anton Kolig. Zadnja dva sta dobila po prvi svetovni vojni profesuro v Weimarju oziroma v Stuttgartu, tako sta bila povezana tudi z zastopniki ekspresionizma v Nemčiji.
Pluralizem stilov
Leto 1918 je predstavljalo kot konec prve svetovne vojne in s koncem monarhije ter izklicom republike ne samo politično cezuro, V leto 1918
so umrli na Dunaju Gustav Klimt, Egon Schiele, Koloman Moser in Otto Wagner kar je pomenilo konec žarjenja te umetniške metropole. Zelo slaba gospodarska situacija ter politične spremembe medvojnega časa
so tu in tam odsevali v umetniškem delu. Stil je bil v ospredju, pot umetnosti v brezpredmetni karakter je bila v ospredju.
Glavna karakteristika tega časa je bila mnogovrstnost stilov: poleg ekspresionizma, naturalizma, nove stvarnosti in kubofuturizma se najdejo
tudi konstruktivistični elementi. Sem sodijo posebej ekspresivna keramike Vally Wiesenthier, Gudrun Baudisch in Kitty Rix. Uporabna keramika se je spremenila v skulpture.
 |
| Wally Wieselthier, Bakhantka, 1919, keramika ,privatna zbirka Leopold Foto :Leopold Museum Wien, Manfred Thumberger |
Nova stvarnost in magični realizem
Ob začetku 20. stletja rojena generacija umetnikov je delala traumatizirano med vojno na eksperimentalnih praktikah. Obstojala pa je
težnja in hrepenenje po strukturi, jasnosti in redu. Formalno se odlikujejo dela nove stvarnosti-to je pojem, nastal kot naslov nove razstave v Mannheimu- z ostrimi robovi, linearnim stilom, s purističnimi in treznimi
ter hladnimi predstavitvami. Mir, togost in nepremičnost se družijo z zmerno obarvanostjo. Kažejo družbeno kritiko, vendar z zelo prikritimi
akcenti kot na primer prikaz revščine ali drugih neurejenosti. Mnogi umetniki pa so nagnjeni tudi k idealiziranju kot na primer slika Grete Faist
La Femme aux Roses. Ta umetnica je svoja dela mnogokrat predstavila na razstavah Hagenbunda.
Nova zvrst realizma se je pojavila v različnih ebropskih državh od leta 1920 dalje. Imenovala se je magični realizem kot en del nove stvarnosti.
Odlikuje se z fantastično- surrealističnimi temami. Predstavljene teme so velikokrat težke, delujejo grozeče. To so sinteze nove stvarnosti z skrivnostnim, sanjami ali halucinacijami. Nekatera dela pa že kažejo na nesrečo, ki se je začela z drugo svetovno vojno in uničevanje judovskega naroda.
Komentarji
Objavite komentar