Wiener Oper #Dunaj

Kaj je kje na Dunaju 

Dunajska Opera

Opera, Opernring 1,tramvaji 1,2,D,71, U1 Karlsplatz

Prvotna dunajska opera je stala na mestu, kjer je danes hotel Sacher (za današnjo Opero). Takoj, ko so se začele gradnje na Ringstrasse (1860 ), je bil  razpis za novo veliko in reprezentativno Dvorno opero. Kot zmagovalci tega razpisa so bili August S. von Siccardsburg in Edward van der Nüll. Dela na Operi so trajala od leta 1861 do 1869. Med dunajsko javnostjo poslopje ne bilo priljubljeno, imenovali so jo potopljena "kišta". Med ljudmi je veljala predstava, da mora biti operno poslopje kot kak tempelj na nekoliko višjem nivoju kot okolica, vendar to ni bilo tako. Tudi sam cesar ni bil zadovoljen. Arhitekt Edward van der Nüll je bil po naravi nekoliko depresiven in ni mogel prenašati stalne kritike na njegovem Opus Magnum. V aprilu 1868 se je obesil. Njegov partner von Siccardsburg je umrl samo 9 tednov za njim zaradi posledic srčnega infarkta. Njuni sodelavci so potem v enem letu Opero dokončali in v maju 1869 je bila slavnostna otvoritev z Mozartovo opero "Don Giovanni". Dvorna opera se je z leti preimenovala v Državno opero. Tu so delovali pomembni komponisti in dirigenti. Najpomembnejši direktor med njimi je bil Gustav Mahler (1897 do 1907). Pomembne so praizvedbe Jules Massnets "Werther (1892) in Igor Strawinski "Ojdipus Rex" (1928). Od leta 1970 dalje so izvajali dela več modernih komponistov kot so Ivan Eröd, Gottfried von Einem in drugih. Dunajska opera je ena najpomembnejših na svetu, med publiko je veliko dobrih poznavalcev opernih del, ki svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo glasno izražajo. 

V marcu 1945 je bila opera z bombami zelo poškodovana, ostalo je le slavnostno stopnišče. Odločili so se, da jo obnovijo in tako je bila akustika zelo izboljšana. Leta 1955 so jo zopet slavnostno odprli z Beethovnovim "Fidelio". 

Opera je zgrajena v romantično historičnem stilu. Njena oblika je edinstvena, če jo primerjamo z drugimi pomembnimi opernimi hišami v svetu. Štirinadstropni notranji del (jedro) je obdan s štirimi vogalnimi stolpi, katerim sta priključena ozka stranska trakta. Spredaj in zadaj sta trinadstropna trakta, čisto spredaj je reprezentativen dvonadstropni del s podhodom, visoko loggio, vestibilom in foajejem, stilistično naslonjen na renesančne loggie. Na petih podestih stojijo bronaste figure, ki predstavljajo herojstvo, melpomeno (pevko), fantazijo, talijo(gledališče) in ljubezen. Od leta 1994 je loggia zateklena (pozimi). 

Levo in desno sta še vodnjaka, ki sta ju zasnovala še  prvotna arhitekta in sta priljubljeni točki za sestanke.

Kljub visokim vstopnicam za operne predstave je ogled dosegljiv za vsakogar, treba je biti le malo "športen". Na levi strani je vhod, kjer se kupi vstopnice za stojišče, v parterju 4 evre, na galerijah 3,5 evrov.

Baletka, ki je sodelovala na otvoritvi Opernball 2015

(z mamo in partnerjem)

Mnogo turistov, posebej mladih se najde tu. Treba je priti eno uro pred začetkom predstave, (če so zelo slavni pevci prej!). Mnogim predstave tudi niso všeč, mogoče pa se hočejo doma le pohvaliti, da so bili v Operi. Po pavzi oddide kaka tretjina obiskovalcev s stojišč. Na stojiščih se je potrebno držati posebnih pravil, ki jih osebje Opere vedno sproti razloži, tako, da je tudi na stojišču užitek opere nemoten. Sama se večkrat znajdem med številnimi turisti in drugimi opernimi navdušenci in uživam dobre predstave.

Mlade plesalke, ki so otvorile Opernball 2015 v februarju