Bad Vöslau#Wien

Termalno kopališče Bad Vöslau pri Dunaju

Pogled na prvi bazen termalnega kopališče Bad Vöslau

Termalno kopališče in njegova zgodovina

Iz terciarja izvirajo tla pod Vöslavom, ki so polna razpok in rež, iz katerih je izvirala že takrat in vse do danes termalna voda.

Pa tudi grof Moritz Fries ima za nastanek kopališča zasluge. V 18. stoletju je dobila družina  Fries cesarski privilegij za ustanovitev banke na Dunaju. Kmalu so si kupili tudi zemljišča s starim viteškim gradom na jugu Dunaja. Grof Fries ga je dal pregraditi le tega v čudovito graščino s parkom. Družina je že imela palačo na Dunaju na Josefsplatzu (neposredni sosedi cesarske palače, danes palača Palavicini) kjer je živela med letom, poleti pa so prebivali na deželi južno od Dunaja. Kraj Vöslau se je kmalu začel razvijati. Številni arhitekti, ki so gradili na Dunaju, so tudi tu postavljali vile: Theophil Hansen, kasneje Otto Wagner. Tudi Tirolec Franz Anton Zauner, ki je na Dunaju študiral kiparstvo, je prispeval kiparska dela za novo nastajajoče kopališče in tudi skulpture v parku gradu.

Skupina kipov nad izvirom termalne vode

Tudi palačo na Dunaju je

ob vhodu okrasil z dvema kariatidama.  Kipar Zauner je 

dlje časa deloval za družino Fries, ki je tako posedovala mnogo lepih kipov, razstavljenih v grajskem parku. Trikrat na teden je bil park odprt za širšo publiko.

V termalni vodi so se kopali že od nekdaj. To pričajo do danes preživeli vodni polži, ki so znani že 2,5 milijonov let.

Preživijo samo v najbolj čisti vodi.

Kopališče je bilo odprto leta 1822. Grof je bil moderen človek, ki se je redno kopal

in k temu vzpodbujal tudi svoji sestri.

K nadaljnemu uspehu tega kopališkega kraja je prispevala tudi na novo izgrajena južna železnica, ki je od leta 1842 vozila šele do Gloggnitza.

Tudi sama sem se peljala z lokalnim vlakom, od Dunaja je samo 25 minut do Bad Vöslau. 10 minut peš potrebuješ do kopališča po Bahnstrasse.

Z izgradnjo železnice, ko se je Semmering razvil v gorsko letovišče, (danes se tam pozimi smučajo ), so se številni gostje ustavljali v termalnem kopališču. Tam so prebili nekaj ur, preden so nadaljevali pot do Semmeringa. Vse to je pripomoglo, da se je kraj turistično razvijal in tak ostal tudi do danes.

1868-73 je bilo kopališče razširjeno in posebej kar je lesenih del, dograjeno po načrtih Theophila Hansna. 

1926 leta je vse kar je bilo leseno nadomeščeno po  načrtih Petra Paula Branga in Wilhelma Lukscha.

Zeleni bazen s termalno vodo

Mineralna voda,

ki jo polnijo v steklenice in prodajajo kot Vöslauer Mineralwasser, je ena najstarejših v Evropi. Izvira iz globine 600 m, kjer ni 

škodljivih snovi.

Ta tudi do 15.000 let star izvir vsebuje malo natrija in različne druge minerale v ne preveliki količini.

Prvotni izvir je iz zapiskov znan že 2000 let, v rimski provinci Noricum je bila znana ta  termalna voda.

Zeleni bazen je 50.000 m2

velik areal, ki je obkrožen s lesenimi kabinami, izvirajočih iz začetka 20. stoletja. Na griču za kabinami se nahaja

88 zgodovinskih koč, Kabane

imenovanih, kjer njihovi lastniki  preživljajo poletja.

Že od nekdaj je kopališče

privabljalo prominentne goste, zdraviliščne liste so kot "Kdo je Kdo"-seznam iz umetnosti in kulture. 

Restavracija ob zelenem bazenu

Voda je zelo osvežilna in po kopanju sem se čudovito počutila. 

Vir: Gerhard Trumler: THERMALBAD VÖSLAU, ein Bad für alle Jahreszeiten