Kunst Haus Wien#Wien
Kunst Haus Wien/ Hundertwasser muzej
Razstava Postcards from Europe10/15-
Eva Leitolf
S predstavitvijo serije "Postcards from Europe 10/15" fotografinje
Eve Leitolf v Galeriji Kunst Haus Wien je obravnavana trenutno zelo
aktualna tema. Že od leta 2006 dokumentira Eva Leitolf (*1966) v sliki
in tekstu tiste kraje, na katerih se manifestira tema migracija in konkretni konflikti. Serija "Postcards from Europe" je torej odprt arhiv fotografij, ki prikaže v družbi številna razpravljanja na to temo.
V letu 2006 začet projekt združuje tekste in fotografije k različnim primerom konfliktov z ozadjem globalne migracije. Leitolfs kaže zanimanje za ravnanje z begunci na mejah Evropske unije in znotraj nje- v Španiji, v Maroku, v južni Italiji, na Madžarskem, v obalnih mestih Dover in Calaiskot tudi v Nemčiji in Avstriji. To niso poročila iz medijev, ki jih poznamo.
Umetnica nam kaže tiste kraje, kjer so se zgodila nasilna dejanja, sovražnost do tujih beguncev, zapostavljanje, brez oseb, celo brez vsake civilizacije. Tako so fotografije, na katerih ni nobenega dogajanja spremljane z opisom dogodkov, ki so se tam zgodili. Šele ko smo prebrali te tekste, nam postane jasno, zakaj je fotografirani kraj bil pomemben, da
nam ga pokaže.
Umetniški postopek Eve Leitolf nam ponazarja, kako je fotografija že od njenega nastanka bila dosežek, ki so ga razumeli povsod po svetu, tudi
če gledalec ni imel nikakršne predizobrazbe. Postavlja tudi vprašanje, ali je objektivnost fotografije resnična in ali res ne potrebuje dodatnih pojasnil. Vprašljiva so tudi običajna pravila in oblikovanje trenutnih poročil
s trenutno temo: usoda beguncev.
Leitolf se konsekventno odloči, da ne bo pokazala slik z nasiljem, ki povzročijo šok in išče motive, ki jih v pravilih medijev ni najti. Njene fotografije dobijo pomen s tem, da se ne govorijo o morali, o tem, na katero stran se postavi kot umetnica.
Teksti, ki so zraven vsake fotografije pojasnjujejo, kaj se je na prikazanem kraju zgodilo.
Plantage Rosarno Italien 2010:
Za 1 kg moro-pomaranč ali navel-pomaranč dobijo kalabrijski pridelovalci
sadja v letu 2010 od njihovih odjemalcev le 5 centov. Največkrat ilegalno zaposlenim afriškim in vzhodno-evropskim sezonskim delavcem plačajo
ti kmetje od 20 do 25 evrov na dan. Glede na sorto in vrsto drevesa mora en tak dekvec nabrati dnevno 400 do 700 kilogramov pomaranč. Ker se za mnoge pridelovalce vse skupaj ne izplača, jih pustijo ležati neobrane v sadovnjaku.
Med sezono je v Rosarno okrog 4000 do 5000 beguncev, ki živijo v slabih razmerah, v zgradbah-ruševinah brez tekoče vode.
7.januarja 2010 je streljalo z zračno puško več mladostnikov na te begunce in jih tudi več ranilo. Po tem dogodku je prišlo do demonstracij
beguncev-obiralcev in tudi do bojev med prebivalstvom in begunci. Več bivališč teh obiralcev so zažgali. Nazadnje so pod policijskim varstvom begunci morali zapustiti to plantažo.
Razstava bo odprta do 31. januarja 2016.
V letu 2006 začet projekt združuje tekste in fotografije k različnim primerom konfliktov z ozadjem globalne migracije. Leitolfs kaže zanimanje za ravnanje z begunci na mejah Evropske unije in znotraj nje- v Španiji, v Maroku, v južni Italiji, na Madžarskem, v obalnih mestih Dover in Calaiskot tudi v Nemčiji in Avstriji. To niso poročila iz medijev, ki jih poznamo.
Umetnica nam kaže tiste kraje, kjer so se zgodila nasilna dejanja, sovražnost do tujih beguncev, zapostavljanje, brez oseb, celo brez vsake civilizacije. Tako so fotografije, na katerih ni nobenega dogajanja spremljane z opisom dogodkov, ki so se tam zgodili. Šele ko smo prebrali te tekste, nam postane jasno, zakaj je fotografirani kraj bil pomemben, da
nam ga pokaže.
Umetniški postopek Eve Leitolf nam ponazarja, kako je fotografija že od njenega nastanka bila dosežek, ki so ga razumeli povsod po svetu, tudi
če gledalec ni imel nikakršne predizobrazbe. Postavlja tudi vprašanje, ali je objektivnost fotografije resnična in ali res ne potrebuje dodatnih pojasnil. Vprašljiva so tudi običajna pravila in oblikovanje trenutnih poročil
s trenutno temo: usoda beguncev.
Leitolf se konsekventno odloči, da ne bo pokazala slik z nasiljem, ki povzročijo šok in išče motive, ki jih v pravilih medijev ni najti. Njene fotografije dobijo pomen s tem, da se ne govorijo o morali, o tem, na katero stran se postavi kot umetnica.
Teksti, ki so zraven vsake fotografije pojasnjujejo, kaj se je na prikazanem kraju zgodilo.
 |
| Eva Leitolf, Plantage Rosarno Italien, 2010 |
Za 1 kg moro-pomaranč ali navel-pomaranč dobijo kalabrijski pridelovalci
sadja v letu 2010 od njihovih odjemalcev le 5 centov. Največkrat ilegalno zaposlenim afriškim in vzhodno-evropskim sezonskim delavcem plačajo
ti kmetje od 20 do 25 evrov na dan. Glede na sorto in vrsto drevesa mora en tak dekvec nabrati dnevno 400 do 700 kilogramov pomaranč. Ker se za mnoge pridelovalce vse skupaj ne izplača, jih pustijo ležati neobrane v sadovnjaku.
Med sezono je v Rosarno okrog 4000 do 5000 beguncev, ki živijo v slabih razmerah, v zgradbah-ruševinah brez tekoče vode.
7.januarja 2010 je streljalo z zračno puško več mladostnikov na te begunce in jih tudi več ranilo. Po tem dogodku je prišlo do demonstracij
beguncev-obiralcev in tudi do bojev med prebivalstvom in begunci. Več bivališč teh obiralcev so zažgali. Nazadnje so pod policijskim varstvom begunci morali zapustiti to plantažo.
Razstava bo odprta do 31. januarja 2016.
Komentarji
Objavite komentar