Leopoldmuseum-Opojnost barv#Wien
"Opojnost barv" nova razstava
v Leopold muzeju
Mojstrovine nemškega ekspresionizma
Od 9. oktobra 2015 do 11. januarja 2016 v Leopold muzeju, MuseumsQuartier, Wien, 1070 Wien, Museumsplatz 1
www.leopoldmuseum.org
Velika jesenska razstava v Leopold-muzeju predstavlja ekstremna dela
iz zbirke Osthaus Museum Hagen (danes skupaj z Institutom za kulturno izmenjavo Tübingen, Nemčija) . Slike in grafike umetnikov "Mosta"-
"Brücke", dela pripadnikov skupine "Modri jezdec" - "Blaue Reiter" kot
tudi samotarja Christiana Rohlfsa prikazujejo vzpon nemškega slikarstva v obdobje modernizma.
Razstava prikazuje 30 oljnih slik in približno 80 del na papirju vseh glavnih zastopnikov nemškega ekspresionizma. Dopolnjena je še s
približno 30 deli iz zbirke Leopold muzeja in Privatne zbirke Leopold.
Razstava bo v nekoliko spremenjeni obliki prikazana tudi v Hamburgu.
Prehod v 20. stoletje označuje v današnjem času kulminacijsko
točko, v kateri se srečajo vplivi pojasnjevalnih struj na izzive industrijskega časa, kritike civilizacije in stremenja za reformami.
Vizualno spričevalo teh sprememb v Nemčiji je bila nova govorica
slik: subjektivna predstavitev spremenjenega občutka življenja.
Tako je predstavil razstavo direktor Osthaus muzeja, gospod Tayfun Belgin. V Hamburg preseljena razstava pa bo omogočila primerjavo avstrijskih in nemških ekspresionistov v Nemčiji.
Radikalna "sprememba umetnosti" okrog leta 1900: popolnoma nov
način uporabe barv in oblik pomeni "grob prelom med do tedaj veljavni
čisto predstavitveni estetiki" in novo umetnostjo. Karl E.Osthaus (1874-1921) je bil zbiralec te umetnosti, in jo je predstavil v novem posebej za to zgrajenem muzeju (1902 leta) v industrijskem mestu Hagen. Po njegovi smrti je bila zbirka prodana v Essen (1922 leta). Konec dvajsetih let so se v mestu Hagen začeli truditi z ustanovitvijo novega muzeja, ki bi prikazoval celotni nemški ekspresionizem in nadaljno sodobno slikarsko umetnost in je tako to postal eden boljših muzejev v Nemčiji.
Leta 1905 so študenti
arhitekture v Dresdenu
ustanovili skupino Most-
Brücke. Jedro te skupine so predstavljali Kirchner,
Schmidt-Rottluff, Bleyl in
Heckel. Nadaljni člani so bili še Pechstein, Otto
Mueller in E. Nolde.
"Vsakdo spada k nam, ki neposredno in nepotvorjeno prikaže, kaj ga sili k ustvarjanju."
To je bil njihov moto.
Skupina se je leta 1913
razšla zaradi razlik med Kirchnerjem in ostalimi člani.
Pred 1. svetovno vojno je predstavljal
ekspresionizem ne samo v umetniškem
temveč tudi v družbenem smislu
simptom tega obdobja. Po vseh deželah je
se je širil generacijski konflikt in prešel v
reformno gibanje. Osvobojena vseh starih okov akademske tradicije, si je začela
umetnost izbirati svojo pot v svobodo.
Slikarji so začeli slikati čisto drugače,
portret ni bil več kot prej, lahko je bil popačen, pomembno je bilo, da telo in obraz pokažejo notranje občutke umetnika.
To je bila radikalna sprememba v zvrsti
portret.
Slikali so naravo, pridali so lastne čustvene
navdihe, to je bila potem prava umetnina.
Spreminjanje človeških občutkov je našlo
istočasno svoj izvor v dinamiki naravnih
dogodkov (nevihte).
Sredi življenja je bil naslednji moto. Meščanskemu okolju so obrnili hrbet in začeli z veliko empatije slikati scene iz življenja kmetov, ribičev in potepuhov. Ti so postali projekcijske figure za voljo reforme življenja umetnika.
Nova duhovnost, novo
videnje. Članom skupine
"Modri jezdec" iz
Münchna so postale
barvne kompozicije
manifest za novo spiritualnost. Franz Marc je pripisoval barvam simboličen pomen in se je odvrnil od slikanja predmetov. Lyonel Feininger kot tudi Kandinsky , so svoja dela v slikah in grafikah spremenil v razdrobljene arhitekture z novimi optičnimi zakoni (glej sliko).
Wassily Kandinsky, rojen 1866
leta v Moskvi, umrl 1944 leta
Neuilly-sur-Seine: že v otroštvu
je bil deležen pouka risanja in slikanja. Po študiju prava in ekonomije v Moskvi se je odločil,
da bo postal umetnik. Odšel je v
München in tam leta 1866 dokončal Kunstschule (umetnostno šolo) med drugim
pri Antonu Ažbetu. 1902 leta je
ustanovil skupino "Phalanx", kjer je poučeval svojo kasnejšo ženo Gabriele Münter. 1908 je sodeloval z Münter, Werefkin in Jawlenskym v Bavarskem Murnau. 1909 leta sodelovanje z
s Franz Marcom v " Der blaue
Reiter", 1912 je napisal knjigo
"O duhovnosti v umetnosti" in
nato začel slikati abstraktno.
Med prvo svetovno vojno je bil v
Moskvi, 1920 leta se je vrnil v Nemčijo in deloval pri Gropiusu v "Bauhausu" v Weimarju. 1926 leta je osnoval skupino "Blauen Vier", leta
1934 je emigriral v Francijo, kjer je 1944 leta umrl. Takšna je bila usoda
tipičnega predstavnika ekspresionizma, ki je bila izrazna umetnost z radikalnimi barvami ali tudi z lesorezi v črno- beli tehniki. Risali so "a la prima", kar bi danes primerjali z "bad painting".
Leopold Museum predstavlja tudi sodobnega medijskega umetnika
Virgila Widricha z instalacijo "Parallaxis" (opazovanje objekta): v popolnoma zatemnjenem prostoru se obiskovalcu prikaže s stropa viseča konstrukcija iz ene plošče in treh kolobarjev. Na te so projicirani barvni vzorci, ki jih je umetnik pobral iz slik razstave, vse v opojnih barvah.
Muzej je odprt dnevno, razen v torek, od 10. do 18. ure, v četrtek od 10. do 21. ure.
v Leopold muzeju
Mojstrovine nemškega ekspresionizma
Od 9. oktobra 2015 do 11. januarja 2016 v Leopold muzeju, MuseumsQuartier, Wien, 1070 Wien, Museumsplatz 1
www.leopoldmuseum.org
Velika jesenska razstava v Leopold-muzeju predstavlja ekstremna dela
iz zbirke Osthaus Museum Hagen (danes skupaj z Institutom za kulturno izmenjavo Tübingen, Nemčija) . Slike in grafike umetnikov "Mosta"-
"Brücke", dela pripadnikov skupine "Modri jezdec" - "Blaue Reiter" kot
tudi samotarja Christiana Rohlfsa prikazujejo vzpon nemškega slikarstva v obdobje modernizma.
Razstava prikazuje 30 oljnih slik in približno 80 del na papirju vseh glavnih zastopnikov nemškega ekspresionizma. Dopolnjena je še s
približno 30 deli iz zbirke Leopold muzeja in Privatne zbirke Leopold.
Razstava bo v nekoliko spremenjeni obliki prikazana tudi v Hamburgu.
Prehod v 20. stoletje označuje v današnjem času kulminacijsko
točko, v kateri se srečajo vplivi pojasnjevalnih struj na izzive industrijskega časa, kritike civilizacije in stremenja za reformami.
Vizualno spričevalo teh sprememb v Nemčiji je bila nova govorica
slik: subjektivna predstavitev spremenjenega občutka življenja.
Tako je predstavil razstavo direktor Osthaus muzeja, gospod Tayfun Belgin. V Hamburg preseljena razstava pa bo omogočila primerjavo avstrijskih in nemških ekspresionistov v Nemčiji.
Radikalna "sprememba umetnosti" okrog leta 1900: popolnoma nov
način uporabe barv in oblik pomeni "grob prelom med do tedaj veljavni
čisto predstavitveni estetiki" in novo umetnostjo. Karl E.Osthaus (1874-1921) je bil zbiralec te umetnosti, in jo je predstavil v novem posebej za to zgrajenem muzeju (1902 leta) v industrijskem mestu Hagen. Po njegovi smrti je bila zbirka prodana v Essen (1922 leta). Konec dvajsetih let so se v mestu Hagen začeli truditi z ustanovitvijo novega muzeja, ki bi prikazoval celotni nemški ekspresionizem in nadaljno sodobno slikarsko umetnost in je tako to postal eden boljših muzejev v Nemčiji.
 |
| Karl Schmidt-Rottluff (1884-1976) Čolni na vodi/1913 Olje na platnu (77x 90,9 cm) |
Leta 1905 so študenti
arhitekture v Dresdenu
ustanovili skupino Most-
Brücke. Jedro te skupine so predstavljali Kirchner,
Schmidt-Rottluff, Bleyl in
Heckel. Nadaljni člani so bili še Pechstein, Otto
Mueller in E. Nolde.
"Vsakdo spada k nam, ki neposredno in nepotvorjeno prikaže, kaj ga sili k ustvarjanju."
To je bil njihov moto.
Skupina se je leta 1913
 |
| Max Pechstein (1881-1955), Akrobati (1918-1919) Olje na platnu (92,5 x 60 cm) |
Pred 1. svetovno vojno je predstavljal
ekspresionizem ne samo v umetniškem
temveč tudi v družbenem smislu
simptom tega obdobja. Po vseh deželah je
se je širil generacijski konflikt in prešel v
reformno gibanje. Osvobojena vseh starih okov akademske tradicije, si je začela
umetnost izbirati svojo pot v svobodo.
Slikarji so začeli slikati čisto drugače,
portret ni bil več kot prej, lahko je bil popačen, pomembno je bilo, da telo in obraz pokažejo notranje občutke umetnika.
To je bila radikalna sprememba v zvrsti
portret.
Slikali so naravo, pridali so lastne čustvene
navdihe, to je bila potem prava umetnina.
Spreminjanje človeških občutkov je našlo
istočasno svoj izvor v dinamiki naravnih
dogodkov (nevihte).
 |
| Lyonel Feininger (1871-1956) Gaberndorf (1921), olje na platnu |
Nova duhovnost, novo
videnje. Članom skupine
"Modri jezdec" iz
Münchna so postale
barvne kompozicije
manifest za novo spiritualnost. Franz Marc je pripisoval barvam simboličen pomen in se je odvrnil od slikanja predmetov. Lyonel Feininger kot tudi Kandinsky , so svoja dela v slikah in grafikah spremenil v razdrobljene arhitekture z novimi optičnimi zakoni (glej sliko).
 |
| Wassily Kandinsky (1866-1944) Mali svetovi X/1922 Radiranka na papirju/Etching on paper/ 23,6 x 19,7 cm |
leta v Moskvi, umrl 1944 leta
Neuilly-sur-Seine: že v otroštvu
je bil deležen pouka risanja in slikanja. Po študiju prava in ekonomije v Moskvi se je odločil,
da bo postal umetnik. Odšel je v
München in tam leta 1866 dokončal Kunstschule (umetnostno šolo) med drugim
pri Antonu Ažbetu. 1902 leta je
ustanovil skupino "Phalanx", kjer je poučeval svojo kasnejšo ženo Gabriele Münter. 1908 je sodeloval z Münter, Werefkin in Jawlenskym v Bavarskem Murnau. 1909 leta sodelovanje z
s Franz Marcom v " Der blaue
Reiter", 1912 je napisal knjigo
"O duhovnosti v umetnosti" in
nato začel slikati abstraktno.
Med prvo svetovno vojno je bil v
Moskvi, 1920 leta se je vrnil v Nemčijo in deloval pri Gropiusu v "Bauhausu" v Weimarju. 1926 leta je osnoval skupino "Blauen Vier", leta
1934 je emigriral v Francijo, kjer je 1944 leta umrl. Takšna je bila usoda
tipičnega predstavnika ekspresionizma, ki je bila izrazna umetnost z radikalnimi barvami ali tudi z lesorezi v črno- beli tehniki. Risali so "a la prima", kar bi danes primerjali z "bad painting".
Leopold Museum predstavlja tudi sodobnega medijskega umetnika
Virgila Widricha z instalacijo "Parallaxis" (opazovanje objekta): v popolnoma zatemnjenem prostoru se obiskovalcu prikaže s stropa viseča konstrukcija iz ene plošče in treh kolobarjev. Na te so projicirani barvni vzorci, ki jih je umetnik pobral iz slik razstave, vse v opojnih barvah.
 |
Virgil Widrich checkpointmedia GmbH/ Koncept in umetniško vodstvoOleg Prodeus/Visualiziranje in animacija |
Komentarji
Objavite komentar