Kunsthistorischesmuseum#Wien
Umetnostno-zgodovinski muzej Dunaj
Kunsthistorisches Museum Wien
1010 Wien, Burgring 5
Joseph Cornell: Želja po oddaljenem (Fernweh)
Od 20. oktobra 2015 do 10. januarja 2016 prikazuje Kunsthistorisches Museum Wien razstavo "Joseph Cornwell: Želja po oddaljenem" (Fernweh), njegovo neobičajno življenje in njegovo ustvarjanje. Vidimo lahko več kot 80 del, od kolažev do filmov, ki so nastali v zgodnjih 30 letih prejšnjega stoletja pa do najbolj znanih stvaritev, umetniško konstruiranih omaric s predalčki (boxes) v kasnejšem času.
V Avstriji lahko tako prvič vidimo celoten pregled njegovega dela. Razstava je nastala s sodelovanjem z Royal Academy v Londonu.
Spektakularna razstava ima pa velik riziko- namreč, da tega nihče ne bo opazil. Slovenci (pa tudi Avstrijci) imamo nagnjenje, da si ogledamo razstave znanih imen. Josepha Cornella, newyorčana, gotovo nihče ne pozna ne v Avstriji ne v Sloveniji. Razstavo so pripravljali 4 leta in je gotovo vredna ogleda. Da bi lahko razstavili vse te čudovite "škatlje",
je kurator razstave obiskoval njihove lastnike in "našel" umetnine v spalnicah ali nočnih omaricah sedanjih lastnikov. Z veliko prepričevalne spretnosti jih je pregovoril, da so svoje "zaklade" posodili za to razstavo, kjer nam prikazujejo pozitivni surreali svet.
V evropskih muzejih je videti le malo njegovih del. Razstava nam tako
omogoči videti redko izposojene mojstrovine iz mnogih muzejev sveta in iz privatnih zbirk znanih umetnikov kot so na primer Jasper Johns, Marcel
Duchamp in Dorothea Tanning, ki so bili njegovi prijatelji.
V muzeju predstavljena dela Josepha Cornella stopajo v fascinirajoče dialoge z različnimi zgodovinskimi predmeti,ki se raztezajo od slik renesanse do predmetov iz kabineta kovancev, pa tudi do predmetov iz grobov starega Egipta. Najmočnejši dialog je nastal s Kunstkammer (Zbirko umetniških predmetov) muzeja, v katerih je polno primerov, ki jih najdemo v delih umetnika. Cornell ni bil samo umetnik ampak
tudi velik zbiralec 20.stoletja. Za izgotovitev svojih del je uporabil
številne predmete, ki jih je našel vantikvariatih, na bolšjih trgih ali
trgovinah s poceni blagom. Poslužil se je tudi vsega kar je našel na obalah Long Islanda: školjke, frnikole, obročke za zavese, dele
ur, kot tudi velikih množic starih, razprodanih knjig, rabljenih papirnih znamk, zemljevidov, mestnih načrtov, tiskov, knjig za popotovanja kot
tudi voznih redov vlakov in ladij. Spomini, ostanki in vzorci v enem njegovih del so imaginarna potovanja okrog sveta, kjer se poslužuje
jezika muzejev in klasifikacijskega sistema, na katerem temelji zgodovina
narave.
40 let je Cornell ustavarjal svoj lasten kabinet posebnosti, ki se nam ne zdi nič manj zanimiv, kot so bile zbirke umetniških predmetov (Kunstkammer) kraljev, cesarjev in plemenitežev v renesansi. Tako kot oni se je veselil majhnih stvari - in zgodb, ki so jih pripovedovale. Tako
kot oni je poskusil spraviti svet v omarico, da bi razumel, kako delujejo in kakšen prostor je tukaj odmerjen človeku. Kot oni, je posebne ljudi obdaroval s posebnimi predmeti, ki jih je izdelal. Edina razlika je bila v materialni vrednosti teh predmetov. Cornellu ni šlo za drage in ekstravagantne stvari: njegov svet je bil svet preprostih zakladov, iz katerih je znal izdelati čudovite in dragocene izdelke. Nek njegov prijatelj je formuliral: to je Benvenuto Cellini (Saliera-solnica) naplavljenih premetov.
V delu A Dressing Room for Gille se Cornell
posveča figuri Pierrota, kot ga kaže znana slika
Antoina Watteausa v Louvru, ki je prvotno imela naslov "Gilles". Cornell slike v originalu ni nikoli videl, vseeno pa je nanj delovala s posebnim čarom, ker je v njej videl podobnost z njim samim, kot ganljivim, nekoliko nerodnim in zasanjanim bitjem. Ta pierrot se lahko razume tudi kot njegov samoportret.
3-D-Collage škatljo je nekoč kupila dunajska balerina Tilly
Losch. Cornell je občudoval balet
in baletko Tilly še posebej. Tudi ona ga je občudovala ( takrat je živela poročena grofica Carnavon
v današnjem gradu Downton-Abby). Cornell je bil za časa njegovega življenja zvezdnik v Ameriki, med umetniki je to še danes. Bil je posebnež, pripadal je cerkvi krščanske znanosti-Church of Christian Science, ki pripadnikom ne dovoljuje jemati
zdravil. Ozdravijo naj samo z molitvijo. To ga je tudi stalo življenja, ko je z 69 leti umrl.
Rojen je bil leta 1903. Kmalu (ko je bil star 13 let) mu je umrl oče. Mama je ostala sama s štirimi otroci. Za šolanje ni bilo ne denarja, ne časa. Kmalu je začel delati, da je podpiral družino. Lotil se je istega poklica, kot ga je imel njegov oče. Bil trgovski zastopnik za tekstilno blago v Lower Manhattan v New Yorku. Delal je do svojega 40 leta, nato pa se je posvetil samo umetnosti. Živel je v hiši njegove matere, skupaj z bratom, ki je bil od rojstva pohabljen. Imel je najboljše galeriste, od Peggy Guggenheim do Leo Castellija, zgodaj je imel uspeh in je že v 50-letih imel razstavo v MoMA. Dnevno je sprejemal obiske hollywoodskih zvezd kot so bili Tony Curtis, Andy Warhol, Marcel Duchamp, zaposloval je asistentke, ki so kasneje postale slavne umetnice kot je Carole Schneeman( performerka) in Yayoi Kusama (ta čas najdražja umetnica).
Veliko bi lahko še povedali o tem gospodu Cornellu, pa je bolje, da si sami ogledate to razstavo in uživate v nenavadnih predmetih, že posebej
ko jih lahko primerjamo z zbirko umetniških predmetov-Kunstkammer
Kunsthistorisches-muzeja.
Od Cornellove "lekarniške serije"
je znanih 6 del, od katerih je ta na razstavi prva. Oblika spominja na zgodovinske apotekarske omare, ki so jih uporabljali pred nastankom modernih lekarn. 20 stekleničk je razporejenih v štirih lesketajočih se vrstah. Gotovo gre le za čarobna sredstva, kajti Cornell ni jemal zdravil. Omarica pa kaže tudi na spremembo snovi: kar izgleda kot žveplo, je lahko tudi katalizator za spreminjaje snovi v zlato...
Cornellov vpliv na svet umetnosti
"Joseph Cornell je veliko presenečenje v umetnosti", je povedal kurator razstave. "Nikoli ni bilo vedeti, da bo postal umetnik. Živel je polnoma drugače kot njegovi sodobniki- umetniki. Ni znal ne risati, ne slikati, ne modelirati, ni pil, ni
kadil, ni hodil v bare in za razmerje z žensko je bil preveč nervozen.
Vseeno pa je našel v njegovem okolju njegov lasten edinstven glas in
ustvaril ogromno del, ki jea našlo veliko občudovnja in cenjenosti, ki deluje do danes".
Kunsthistorisches Museum Wien
1010 Wien, Burgring 5
Joseph Cornell: Želja po oddaljenem (Fernweh)
Od 20. oktobra 2015 do 10. januarja 2016 prikazuje Kunsthistorisches Museum Wien razstavo "Joseph Cornwell: Želja po oddaljenem" (Fernweh), njegovo neobičajno življenje in njegovo ustvarjanje. Vidimo lahko več kot 80 del, od kolažev do filmov, ki so nastali v zgodnjih 30 letih prejšnjega stoletja pa do najbolj znanih stvaritev, umetniško konstruiranih omaric s predalčki (boxes) v kasnejšem času.
V Avstriji lahko tako prvič vidimo celoten pregled njegovega dela. Razstava je nastala s sodelovanjem z Royal Academy v Londonu.
Spektakularna razstava ima pa velik riziko- namreč, da tega nihče ne bo opazil. Slovenci (pa tudi Avstrijci) imamo nagnjenje, da si ogledamo razstave znanih imen. Josepha Cornella, newyorčana, gotovo nihče ne pozna ne v Avstriji ne v Sloveniji. Razstavo so pripravljali 4 leta in je gotovo vredna ogleda. Da bi lahko razstavili vse te čudovite "škatlje",
je kurator razstave obiskoval njihove lastnike in "našel" umetnine v spalnicah ali nočnih omaricah sedanjih lastnikov. Z veliko prepričevalne spretnosti jih je pregovoril, da so svoje "zaklade" posodili za to razstavo, kjer nam prikazujejo pozitivni surreali svet.
V evropskih muzejih je videti le malo njegovih del. Razstava nam tako
omogoči videti redko izposojene mojstrovine iz mnogih muzejev sveta in iz privatnih zbirk znanih umetnikov kot so na primer Jasper Johns, Marcel
Duchamp in Dorothea Tanning, ki so bili njegovi prijatelji.
tudi velik zbiralec 20.stoletja. Za izgotovitev svojih del je uporabil
številne predmete, ki jih je našel vantikvariatih, na bolšjih trgih ali
trgovinah s poceni blagom. Poslužil se je tudi vsega kar je našel na obalah Long Islanda: školjke, frnikole, obročke za zavese, dele
ur, kot tudi velikih množic starih, razprodanih knjig, rabljenih papirnih znamk, zemljevidov, mestnih načrtov, tiskov, knjig za popotovanja kot
tudi voznih redov vlakov in ladij. Spomini, ostanki in vzorci v enem njegovih del so imaginarna potovanja okrog sveta, kjer se poslužuje
jezika muzejev in klasifikacijskega sistema, na katerem temelji zgodovina
narave.
40 let je Cornell ustavarjal svoj lasten kabinet posebnosti, ki se nam ne zdi nič manj zanimiv, kot so bile zbirke umetniških predmetov (Kunstkammer) kraljev, cesarjev in plemenitežev v renesansi. Tako kot oni se je veselil majhnih stvari - in zgodb, ki so jih pripovedovale. Tako
 |
| Joseph Cornell: A Dressing Room for Gille 1939 |
V delu A Dressing Room for Gille se Cornell
posveča figuri Pierrota, kot ga kaže znana slika
Antoina Watteausa v Louvru, ki je prvotno imela naslov "Gilles". Cornell slike v originalu ni nikoli videl, vseeno pa je nanj delovala s posebnim čarom, ker je v njej videl podobnost z njim samim, kot ganljivim, nekoliko nerodnim in zasanjanim bitjem. Ta pierrot se lahko razume tudi kot njegov samoportret.
 |
| Joseph Cornell:Tilly Losch 1935 |
3-D-Collage škatljo je nekoč kupila dunajska balerina Tilly
Losch. Cornell je občudoval balet
in baletko Tilly še posebej. Tudi ona ga je občudovala ( takrat je živela poročena grofica Carnavon
v današnjem gradu Downton-Abby). Cornell je bil za časa njegovega življenja zvezdnik v Ameriki, med umetniki je to še danes. Bil je posebnež, pripadal je cerkvi krščanske znanosti-Church of Christian Science, ki pripadnikom ne dovoljuje jemati
zdravil. Ozdravijo naj samo z molitvijo. To ga je tudi stalo življenja, ko je z 69 leti umrl.
Rojen je bil leta 1903. Kmalu (ko je bil star 13 let) mu je umrl oče. Mama je ostala sama s štirimi otroci. Za šolanje ni bilo ne denarja, ne časa. Kmalu je začel delati, da je podpiral družino. Lotil se je istega poklica, kot ga je imel njegov oče. Bil trgovski zastopnik za tekstilno blago v Lower Manhattan v New Yorku. Delal je do svojega 40 leta, nato pa se je posvetil samo umetnosti. Živel je v hiši njegove matere, skupaj z bratom, ki je bil od rojstva pohabljen. Imel je najboljše galeriste, od Peggy Guggenheim do Leo Castellija, zgodaj je imel uspeh in je že v 50-letih imel razstavo v MoMA. Dnevno je sprejemal obiske hollywoodskih zvezd kot so bili Tony Curtis, Andy Warhol, Marcel Duchamp, zaposloval je asistentke, ki so kasneje postale slavne umetnice kot je Carole Schneeman( performerka) in Yayoi Kusama (ta čas najdražja umetnica).
Veliko bi lahko še povedali o tem gospodu Cornellu, pa je bolje, da si sami ogledate to razstavo in uživate v nenavadnih predmetih, že posebej
ko jih lahko primerjamo z zbirko umetniških predmetov-Kunstkammer
Kunsthistorisches-muzeja.
 |
| Joseph Cornell: Pharmacy,1943 |
je znanih 6 del, od katerih je ta na razstavi prva. Oblika spominja na zgodovinske apotekarske omare, ki so jih uporabljali pred nastankom modernih lekarn. 20 stekleničk je razporejenih v štirih lesketajočih se vrstah. Gotovo gre le za čarobna sredstva, kajti Cornell ni jemal zdravil. Omarica pa kaže tudi na spremembo snovi: kar izgleda kot žveplo, je lahko tudi katalizator za spreminjaje snovi v zlato...
Cornellov vpliv na svet umetnosti
"Joseph Cornell je veliko presenečenje v umetnosti", je povedal kurator razstave. "Nikoli ni bilo vedeti, da bo postal umetnik. Živel je polnoma drugače kot njegovi sodobniki- umetniki. Ni znal ne risati, ne slikati, ne modelirati, ni pil, ni
kadil, ni hodil v bare in za razmerje z žensko je bil preveč nervozen.
Vseeno pa je našel v njegovem okolju njegov lasten edinstven glas in
ustvaril ogromno del, ki jea našlo veliko občudovnja in cenjenosti, ki deluje do danes".
Komentarji
Objavite komentar