Avstrijska narodna knjižnica-650 let#Wien
Österreichische Nationalbibliothek 650-Jahre
Prunksaal der Ö. Bibliothek, Josefsplatz, 1010 Wien
Avstrijska narodna knjižnica
650-letnica
Razkošna dvorana knjižnice, Josefsplatz, 1010 Wien
www.onb.ac.at
 |
| Evangelij Janeza iz Troppaua, 1368 leta, original |
Zakladnica znanja
Razstava od 26.01. 2018 do 13.01. 2019
Avstrijska narodna knjižnica praznuje v letu 2018 650-letnico ustanovitve. V letu 1368 je bila z zlatimi črkami napisana in ilustrirana knjiga Evangelij Janeza iz Troppaua (kraj na Češkem), ki jo štejejo kot ustanovitveno knjigo za to knjižnico.
Baročna razkošna dvorana dvorne knjižnice je bila zgrajena in urejena šele v letih od 1722 do 1730. Knjige za to knjižnico so obstojale že 464 let prej in so jih takrat namestili v to novo zgradbo, Narodna knjižnica pa se je imenovala šele po letu 1945. Ustanovitvena knjiga je na ogled na razstavi, faksimile te knjige pa nam kaže kako izgleda ta Evangelij z lepimi poslikavami in zlatimi teksti med debelimi platnicami in je predstavljena na razstavi kot predmet meseca.
V začetku 19. stoletja je bil drugi kustos te knjižnice jezikoslovec in slavist Jernej Kopitar (1780-1844), ki je bil prijatelj in mentor Frana Miklošiča ( 1813-1891). Proti koncu njegovega delovanja je postal prvi kustos in je priskrbel službo v dvorni knjižnici tudi Franu Miklošiču, ki je postal njegov naslednik. Študiral in doktoriral je iz prava, nato pa se je posvetil slavistiki. Izdal je več slovarjev slovenskega jezika, 1849 leta je postal izredni profesor za slavistiko na dunajski univerzi in ustanovil tudi katedro za slavistiko. Toliko o Slovencih v dunajski dvorni knjižnici, kjer je shranjeno tudi veliko originalnih starih slovenskih knjig.
Kanonik Janez iz Troppaua ga je dal narediti prvo knjigo te dvorne knjižnice v Pragi po naročilu habsburžana Albrechta III. Vsi cesarji so zbirali knjige - od Friderika III. iz Wiener Neustadta preko njegovega sina Maximiliana I. Zbiranje se je nadaljevalo in tako je tu shranjeno 12 milijonov objektov, kar pomnei, da je to daleč največja knjižnica v Avstriji. Poleg 3,8 milijonov knjig je še osem zbirk z različnimi rokopisi, inkunabli, glazbenimi avtografi, fotografijami, zemljevidi, globusi in še več. Knjižnica je mednarodno priznana. Na kratko: v tem templju znanja najdemo praktično vse. Do leta 1920 je bila to univerzalna knjižnica, do leta 1918 pa je bila dolžnost, da so pošiljali eksemplare knjig na Dunaj, tako, da se tu najdejo številne slovenske knjige in dokumenti. To je tudi najstareša "shramba" za spominsko gradivo. Prva knjiga knjižnice - Evangelij je digitalizirana in jo lahko vidimo pod www.onb.ac.at , večina knjig je digitalizirana, tako si jih lahko ogleda v internetu kdorkoli in kjerkoli na svetu.
Vse leto, kolikor traja razstava, bodo različne prireditve spremljale to prireditev, v maju pa bo open haus (6.5. 2018).
Otvoritve razstave so v tej knjižnici tudi pravi družabni dogodek. Poleg zelo zanimivih nagovorov direktorice doktorice J. Rachinger in zgodovinarja in publicista doktorja Dorona Rabinovici-a smo poslušali zelo inovativno predstavljeno glazbo Modesta Mussorgskega in Erika Satija ansambla Amarcord iz Dunaja. Nazadnje pa smo se pogovarjali ob koktejlih s camparijem. Poskusila sem "La Poesia Campari" s seveda camparijem, limetinim sokom, kavnim likerjem, sladkim sirupom in žajbljevimi listi na ledenih kockah in rezino limete s kavnimi zrni. Bilo je čudovito dobro!
Baročna razkošna dvorana dvorne knjižnice je bila zgrajena in urejena šele v letih od 1722 do 1730. Knjige za to knjižnico so obstojale že 464 let prej in so jih takrat namestili v to novo zgradbo, Narodna knjižnica pa se je imenovala šele po letu 1945. Ustanovitvena knjiga je na ogled na razstavi, faksimile te knjige pa nam kaže kako izgleda ta Evangelij z lepimi poslikavami in zlatimi teksti med debelimi platnicami in je predstavljena na razstavi kot predmet meseca.
 |
| Evangelij Janeza iz Troppaua, 1368. faksimile |
V začetku 19. stoletja je bil drugi kustos te knjižnice jezikoslovec in slavist Jernej Kopitar (1780-1844), ki je bil prijatelj in mentor Frana Miklošiča ( 1813-1891). Proti koncu njegovega delovanja je postal prvi kustos in je priskrbel službo v dvorni knjižnici tudi Franu Miklošiču, ki je postal njegov naslednik. Študiral in doktoriral je iz prava, nato pa se je posvetil slavistiki. Izdal je več slovarjev slovenskega jezika, 1849 leta je postal izredni profesor za slavistiko na dunajski univerzi in ustanovil tudi katedro za slavistiko. Toliko o Slovencih v dunajski dvorni knjižnici, kjer je shranjeno tudi veliko originalnih starih slovenskih knjig.
Kanonik Janez iz Troppaua ga je dal narediti prvo knjigo te dvorne knjižnice v Pragi po naročilu habsburžana Albrechta III. Vsi cesarji so zbirali knjige - od Friderika III. iz Wiener Neustadta preko njegovega sina Maximiliana I. Zbiranje se je nadaljevalo in tako je tu shranjeno 12 milijonov objektov, kar pomnei, da je to daleč največja knjižnica v Avstriji. Poleg 3,8 milijonov knjig je še osem zbirk z različnimi rokopisi, inkunabli, glazbenimi avtografi, fotografijami, zemljevidi, globusi in še več. Knjižnica je mednarodno priznana. Na kratko: v tem templju znanja najdemo praktično vse. Do leta 1920 je bila to univerzalna knjižnica, do leta 1918 pa je bila dolžnost, da so pošiljali eksemplare knjig na Dunaj, tako, da se tu najdejo številne slovenske knjige in dokumenti. To je tudi najstareša "shramba" za spominsko gradivo. Prva knjiga knjižnice - Evangelij je digitalizirana in jo lahko vidimo pod www.onb.ac.at , večina knjig je digitalizirana, tako si jih lahko ogleda v internetu kdorkoli in kjerkoli na svetu.
Vse leto, kolikor traja razstava, bodo različne prireditve spremljale to prireditev, v maju pa bo open haus (6.5. 2018).
Otvoritve razstave so v tej knjižnici tudi pravi družabni dogodek. Poleg zelo zanimivih nagovorov direktorice doktorice J. Rachinger in zgodovinarja in publicista doktorja Dorona Rabinovici-a smo poslušali zelo inovativno predstavljeno glazbo Modesta Mussorgskega in Erika Satija ansambla Amarcord iz Dunaja. Nazadnje pa smo se pogovarjali ob koktejlih s camparijem. Poskusila sem "La Poesia Campari" s seveda camparijem, limetinim sokom, kavnim likerjem, sladkim sirupom in žajbljevimi listi na ledenih kockah in rezino limete s kavnimi zrni. Bilo je čudovito dobro!
 |
| Koktejl "La Poesia Campari" na otvoritvi razstave v Narodni knjižnici |
 |
| Pripravljanje koktejla "La Poesia Campari" na otvoritvi razstave |
 |
| Plakat za razstavo v Avstrijski narodni knjižnici |
Komentarji
Objavite komentar