Grad in Park Schönbrunn #Wien

Kaj je kje na Dunaju

 GRAD IN  PARK SCHÖNBRUNN

Dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi: U4, postaja Schönbrunn za glavni vhod ali vhod z vzhodne strani ( Meidlinger Tor), postaja Hietzing za vhod iz zahodne strani (Hietzinger Tor).Tramvaj 10, postaja Schönbrunn. Vstop prost (v park).

Grad SCHÖNNBRUNN spada k najpomembnejšim kulturnim spomenikom Avstrije. Ta monumentalna zgradba je služila Habsburžanom kot poletna rezidenca. Grad je bil prizorišče državnih pogajanj in kulturnih viškov. Tako je na primer Mozart v pozno baročnih prostorih imel
svoj prvi koncert pred cesarsko družino. Beethoven je uprizoril svojo opero "Fidelio" v grajskem parku.
V baročnem živalskem vrtu so imeli eksotične živali, v Hiši palm (Palmenhaus) so gojili rastline iz tujih dežel. Celotno področje gradu s številnimi gospodarskimi poslopji in zgradbami v parku kot tudi
najstarejši živalski vrt so konec leta 1996 proglasili za svetovno kulturno dediščino in jo dali na listo UNESCA.
Kot začetek današnjega gradu se smatra naselbina Hietzing ob reki Wienfluss (Dunajska reka). Tu je stala pristava, h kateri je spadal tudi mlin, ki je tokom časa zamenjal več lastnikov. Leta 1569 je cesar
Maximillian II. kupil ta zemljišča in s tem postavil temelje za sedanji grajski kompleks. Po legendi je leta 1612 cesar Matthias  odkril med lovskim izletom izvir z dobro vodo. Dal je narediti vodnjak, ki so ga imenovali "Schönn Brunn", v kasnejših obdobjih se je uveljavilo ime "Schönbrunn".
Po turškem obleganju leta 1683 so grad po naročilu cesarja Leopolda I. na novo zgradili. Arhitekt je bil takrat slavni baročni umetnik Johann Bernhard Fischer von Erlach. 1696 leta narejen osnutek
so sprejeli in ga pričeli graditi. Cesar Karl VI. je celotno posestvo podaril svoji hčerki Mariji Tereziji, ki ga je pričela prenavljati v letu 1744. Arhitekt Niccolo Pacassi mu je dal današnjo podobo.

                                          Schönbrunn, pogled s severne 

strani - glavni vhod

Pogled na grad z južne strani z Gloriette

Model gradu in pripadajočega parka, pogled od severa proti jugu

Herkules, viden v sredini loka Rimske ruševine

Rimska ruševina/Römische Riune

Studenec Schönbrunn

Leta 1771 zgrajena "Grottahaus" - jamska hiša po načrtih Isidora Canevale. V notranjosti je studenec z nimfo Egerija, kip je izdelal Willhelm Beyer in spominska plošča s črko M, nad to je krona, kar naj bi spominjalo na cesarja Maximilliana II.

Do Grottahaus pridemo v parku, če pred Neptunovem vodnjaku zavijemo na levo in hodimo do Römische Ruine (Rimske ruševine), Grottahaus vidimo jo levo med živimi mejami. Še malo bolj na levo med živimi mejami pridemo do Vodnjaka angelčkov (Engelsbrunnen), spodaj.

Vodnjak angelčkov

Nadaljevanje sprehoda nas privede do Vodnjaka z obeliskom, ki je čisto na vzhodnem robu parka. Predstavlja Sybillengrotte (Sibilino votlino) nad katero stoji obelisk s hieroglifi, ki naj bi simbolično predstavljal cesarja. Zgrajen je bil v letu 1777, okrasne plastike je naredil kipar Henrici, opiral se je na osnutke Beyerja.

Obelisk s hieroglifi, ki pa niso "pravi". Ob gradnji obeliska hieroglifi v Egiptu "razvozljani", to je bilo šele kasneje, vseeno pa se da te na obelisku tolmačiti. 

Nadaljevanje sprehoda je najbolje za obeliskom ob vzhodnem obzidju parka do vrha, kjer se vzpnemo do male Gloriette, nato papridemo še do velike. Ob poti trobentice in race...

Mala Glorietta je enonadstropni paviljon, ki je bil verjetno zgrajen okrog 1775, v notranjosti so freske z iluzionističnimi arhitekturnimi predstavitvami.

Velika Glorietta 

Že J.B.Fischer von Erlach je v svojih načrtih predvidel, da bo krona na hribčku pred gradom belvedere, ki naj bi tako tvoril lep zaključek parka. Šele leta 1775 je bila Glorietta popolnoma dokončana in sicer v zgodnje klasicističnem stilu. Osrednji del je kot lok zmage, levo in desno pa jo obdajajo po štirje arkadni loki. Srednji del je zastekljen še od časa Marije Terezije, zgoraj v sredini je krogla, ki predstavlja svet, na njej državni orel, obdan s trofejami orožja. Streha je ravna in ima ograjo in je že zelo zgodaj služila kot razgledna točka. Spredaj vodijo stopnice do vhoda, ki so tudi na levi in desni strani stranskih delov, okrašenih z ogromnimi vojnimi trofejami. Te trofeje so antično-rimske opreme z zaščitnim ščitom z znaki z bojišč in levi, naredil jih je kipar Hagenauer.

V srednjem delu deluje kavarna, posebej lepo je sedeti zunaj na južni strani pred Glorietto, meni  pa so tam postregli s hladno kavo...

Glorietta naj bi predstavljala spomenik pravične vojna, ki po predstavah 18. stoletja ni bila zaman, pomagala je ustvariti ravnotežje med silami.

Glorietta, spredaj bazen, kjer se kopajo race

Veverička

Potem, ko smo se nagledali lepega razgleda z Gloriette in srečali kakšno veveričko, se po serpentinski poti spustimo zopet do glavnega parterja, do

 Neptunovega vodnjaka( Neptunbrunnen )

Ob vznožju Schönbrunnskega hribčka tvori ta vodnjak lep zaključek velikih cvetličnih gred, ki se razprostirajo od gradu. Vse to so zgradili na željo Marije Terezije v letu 1776. V sredini bazena je skalnata pokrajina, kjer je bog morja Neptun in njegovo spremstvo, tritoni, morski konji s trobentami iz školjk. Vse statue je izdelal W. Beyer.

Celoten vodnjak so gradili 4 leta in je bil ravno dokončan do smrti cesarice.

Levo in desno od cvetličnih gred so postavljene marmorne statue in spomeniki, ki so vzeti iz grške ali rimske mitologije ali predstavljajo vladarje (cesar Franc I. Štefan pri botaničnem vrtu) in jezdec na konju, ki prikazuje Jožefa II.

 Neptunov vodnjak slikan iz Labirinta (Irrgarten)

Neptunov vodnjak, še brez vode, z japonsko turistko

Irrgarten (Labirint)

Labirint iz živih mej je bil zasajen že okrog 1720 leta, ki je imel skupno dolžino 4 km, bil je nekajkrat spremenjen in predstavlja nasprotni del golobnjaku na drugi strani cvetličnega  parterja.

Sredina labirinta je ob 200-letni platani na razgledni točki, 635 m dolga in najmanj 1,80 m visoka živa meja iz tis tvori labirint. Je nekaj slepih ulic, pa ni pretežko najti ven. So še druge zanimivosti, ki jih sami odkrijte, če si boste labirint ogledali.

Taubenhaus ( Golobnjak )

Na vzhodni strani parka je kot nasprotni pol labirinta postavljen golobnjak. Dobro je viden z glavnega cvetličnega parterja, okrog je več klopi in se lahko v miru bere kakšno knjigo, obdan je z živo mejo. Nastal je že leta 1770. Vse poti in aleje v parku imajo tudi svoja imena, vendar nas to verjetno toliko ne zanima.

Sprehod lahko nadaljujemo proti zahodnemu vhodu v park (Hietzinger Tor) in sicer gremo proti vodnjaku, ki je od povsod viden. Pridemo do vrta z vrtnicami (Rosarij), ki jih sedaj šele pripravljajo na spomlad. Čez kak mesec ali dva bo tam zares lepo, zdaj pa je takole

  

Obrezana drevesa v parku

Ob nadaljevanju sprehoda pridemo do



Palmenhaus/Hiša palm

V letu1879 so začeli graditi Hišo palm, ker so imeli že toliko rastlin, ki so jih člani cesarske družine pripeljali iz ekspedicij, da je bila tak rastlinjak nujno potreben.  Palmenhaus so že večkrat renovirali. Zgrajena je v pozno-historičnem stilu. Razdeljena je na tri dele, tri klima cone - hladna hiša na severu, v srednjem delu rahlo višja temperatura in na jugu tropski del.

Sončna ura je nedaleč od Palmenhaus

Puščavska hiša z rastlinami in živalmi  iz puščave

(spodaj)

Cesar Franc Štefan, mož Marije Terezije, ki pa je vladanje prepustil svoji ženi, sam pa se je zanimal za takrat nastajajoče znanosti in pripravljal zbirke, ki so sedaj razstavljene v Naturhistorischen Museum  (Naravoslovni muzej)

Če se povrnemo nazaj h gradu, si lahko ogledamo  še dva posebna dela parka čisto ob gradu in Orangerijo.

Še prej pa lep pogled na statue v velikem cvetličnem parterju, posneto danes dopoldne med delnim sončnim mrkom (spodaj).

Aleja, ki vodi do paviljona v  živalskem vrtu, v katerem je moj sin s sošolci praznoval 9. rojstni dan (spodaj)

Vrt kronprinca ali vrt na kleti (spodaj) je vzhodni strani gradu je dejansko zasajen na spodaj ležeči kleti, ki je še danes v uporabi.

Na zahodni strani gradu je Hietzinški komorni vrt, ki je zelo lep za sprehod, ker tja ne zaidejo turisti

Oranžerija (Orangerie)

Za prezimovanje pomarančevcev in limonovcev ter drugih rastlin iz toplih krajev so si zgradili še oranžerijo. Dolga je 189 m in 10 m široka in je največja baročna oranžerija, ki še danes služi svojemu namenu. Konec aprila je prodaja odvečnih rastlin, potem ko so cvetlične grede v parku zasajene, pa tudi različnih eksotičnih rastlin, ki jih sicer imajo za Palmenhaus ali Puščavsko hišo.

Če bo kdo ob tem času s svojim avtom na Dunaju, je vredno priti na to prodajo. So čudovite rastline po nizkih cenah. Prodaja je omenjena samo na panojih pred Oranžerijo, kljub temu pa pride ogromno

ljudi  nakupovat, jaz sem med njimi. Za ta namen dovolijo z avtom dostop v Park skozi Meidlinger Tor.

S tem zaključujem sprehod po Schönbrunnu. Upam, da boste imeli več od izleta, ko si boste vse to prebrali.

Literatura: Elfriede Iby: Schönbrunner Schlosspark, fotografirala sem sama.

Schönbrunnski grad in park v visokem poletju

Poglejte tudi zadnje aktualne bloge,

kjer so informacije o zadnjih in bodočih dogodkih na Dunaju!