Slovenski komorni orkester#Wien
1. koncert Slovenskega komornega orkestra Dunaj/Slowenisches Kammerorchester Wien
23.junija 2017
Slowenisches Kammerorchester Wien,
Mayergasse 14/12, 1020 Wien
skow.skod@gmail.com
www.facebook/skow.skod
23.junija 2017
Slowenisches Kammerorchester Wien,
Mayergasse 14/12, 1020 Wien
skow.skod@gmail.com
www.facebook/skow.skod
s solistko Bernardo Fink
 |
| 1. koncert SKOW in solistka Bernarda Fink |
Slovenski komorni orkester Dunaj-SKOW povezuje slovenske in dunajske glazbene in kulturne impulze ter povezuje v kreativni atmosferi uveljavljene profesionalne glazbenike iz različnih pomembnih orkestrov s
slovenskimi študenti glazbe v svetovnem glazbenem centru Dunaj.
SKOW predstavlja slovenske komponiste na Dunaju, ne odpove se dunajski klasiki ter se posveča glazbi 20. stoletja iz različnih kulturnih krogov. Orkester je ustanovila spomladi 2017 dirigentka Jera Petriček Hrastnik.
Jera Petriček Hrastnik je kot otrok igrala flavto, violino in bobne. Po kočanem študiju ruščine in francoščine 2010 leta je zaključila leta 2012 z bachelorjem iz orkesterskega dirigiranja pri profesorju Milivoju Šurbeku na Glazbeni akademiji Ljubljana. V oktobru 2017 bo zaključila svoj študij
dirigiranja pri prof. Simeonu Pironkoffu an Univerzi za glazbo in igralstvo na Dunaju.
Udeležila se je večih mojsterskih delavnic pri prof. Sian Edwardsu in sodelovala pri nekaterih opernih produkcijah na Univerzi.
Dva že kar uveljavljena glazbenika bi rada še predstavila:
Petra Kovačič, 26-letna violinistka, doma iz Tolmina, je že pri petih letih začela igrati violino. Z velikim uspehom se je udeležila nekaterih mednarodnih tekmovanj. Mojsterski razred je absolvirala pri uglednih violinskih pedagogih, svoj študij violine pa je dokončala na Univerzi za glazbo in igralstvo pri znani solistki in profesorici Roswithi Randacher.
Petra je tudi solistka pri različnih orkestrih in deluje kot komorna glazbenica. Udeležuje se redno številnih festivalov. Zmagala je na poskusnem igranju za Orchester Dunajske opere v decembru 2015 in je tako v pripravljalni dobi za članico Dunajskih filharmonikov / Wiener Philharmoniker.
Iztok Hrastnik igra kontrabas. Svojo prvo glazbeno izobrazbo je dobil na Glazbeni v Laškem, najprej je igral kitaro in violino. Z vstopom v Glazbeno gimnazijo v Ljubljani je presedlal na kontrabas k prof. Zoranu
Markoviču, pri katerem je tudi naprej študiral na Glazbeni akademiji v Ljubljani. Poleg študija je absolviral še več mojsterskih kurzov. Svojo diplomo je dobil leta 2009. V šolskem letu 2010/2011 je poučeval na konzervatoriju v Ljubljani. V marcu 2011 je zmagal na poskusnem igranju na Dunajski operi in postal član Wiener Philharmoniker.
Leta 2013 je napredoval za vodjo kontrabasne skupine pri Dunajskih filharmonikih.
Privatno ima rokodelske hobbije in je rad v naravi.
Program večera: Uroš KREK (1922-2008), Sonatina za godala
Joseph HAYDN (1732-1809) Ariadna a Naxos
-kantata za sopran in godala, s solistko Bernardo FINK
Aaron COPLAND (1900-1990): Appalachian Spring-
suita za 13 instrumentov
V svetlih časih so sanjači redki, v temnih postanejo bolj vidni. Haydn Copland in Krek so trije genialni glazbeniki, ki so svoj prispevek za naš svet podali z glazbeno umetnostjo. Vsak v svojem času in v svojem kontekstu. Uroš Krek je ena najpomembnejših glazbenih osebnosti slovenske glazbe 20. stoletja. Joseph Haydn je eden od komponistov takoimenovane dunajske klasike, Aaron Copland je svoje življenje kot komponist 20. stoletja posvetil razvoju in pospeševanju njegove samovoljne "ameriške nacionalne glazbe".
Uroš Krek je svoja najlepša dela posvetil godalom. Pričujoča sonatina ima karakter divertimenta (lahke, vesele glazbe). Trije stavki sledijo tradicionalnem strukturam, ki so v svoji domiselnosti enaki, sicer pa zelo kontrastni.
Ariadna auf Naxos komponista Josepha Haydna je muzikalično delo sestoječe iz dveh recitativov, ki jih obdajata dve ariji in predstavlja v njegovem opusu unikat. Delo je osredotočeno na dramatični izraz s tehničnimi aspekti in je kmalu postalo zelo priljubljeno. Vsebina govori o čakanju Ariadne na ljubljenega Tezeja, nakar se izkaže, da je Tezej že mrtev.
Apalaški izvir Coplanda je delo, za katero je dobil skladatelj leta 1945 Pulitzerjevo nagrado. Kompozicija kaže muzikalno zgradbo, ki jo lahko danes označimo kot ameriško. Delo je znano tudi kot baletna glazba.
Pogosta menjava ritmov, vplivi jazza, diatonični kontrasti in na nekaterih mestih modalne harmonije, ki izvirajo iz tradicionalnih melodij irske in angleške folklore odlikujejo to delo.
Bernarda Fink je otrok slovenskih staršev, rojena v Argentini v Buenos Airesu. Svojo glazbeno izobrazbo je dobila na inštitutu Superior de Arte del Teatro Colon, kjer je tudi redno nastopala. Danes nastopa s številnimi vrhunskimi orkestri kot so na primer Wiener Philharmoniker ali Berliner Philharmoniker. S svojim repertoarjem je ena najboj znanih koncertnih pevk in pevka komornih pesmi.
Ima preko 50 posnetkov, od katerih so bili nekateri nagrajeni s pomembnimi nagradami kot na primer Diapason d'Or ali Grammy nagrada. Leta 2006 je umetnica dobila Avstrijski častni znak za znanost in umetnost, 2014 je postala avstrijska komorna pevka, v Sloveniji pa je 2013 leta dobila Prešernovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za umetnost.
Koncert je dobro uspel, poslušalci so nastopajoče nagradili z dolgim ploskanjem. Želeli bi si, da bi se taki koncerti še večkrat dogajali.
slovenskimi študenti glazbe v svetovnem glazbenem centru Dunaj.
SKOW predstavlja slovenske komponiste na Dunaju, ne odpove se dunajski klasiki ter se posveča glazbi 20. stoletja iz različnih kulturnih krogov. Orkester je ustanovila spomladi 2017 dirigentka Jera Petriček Hrastnik.
Jera Petriček Hrastnik je kot otrok igrala flavto, violino in bobne. Po kočanem študiju ruščine in francoščine 2010 leta je zaključila leta 2012 z bachelorjem iz orkesterskega dirigiranja pri profesorju Milivoju Šurbeku na Glazbeni akademiji Ljubljana. V oktobru 2017 bo zaključila svoj študij
dirigiranja pri prof. Simeonu Pironkoffu an Univerzi za glazbo in igralstvo na Dunaju.
Udeležila se je večih mojsterskih delavnic pri prof. Sian Edwardsu in sodelovala pri nekaterih opernih produkcijah na Univerzi.
Dva že kar uveljavljena glazbenika bi rada še predstavila:
Petra Kovačič, 26-letna violinistka, doma iz Tolmina, je že pri petih letih začela igrati violino. Z velikim uspehom se je udeležila nekaterih mednarodnih tekmovanj. Mojsterski razred je absolvirala pri uglednih violinskih pedagogih, svoj študij violine pa je dokončala na Univerzi za glazbo in igralstvo pri znani solistki in profesorici Roswithi Randacher.
Petra je tudi solistka pri različnih orkestrih in deluje kot komorna glazbenica. Udeležuje se redno številnih festivalov. Zmagala je na poskusnem igranju za Orchester Dunajske opere v decembru 2015 in je tako v pripravljalni dobi za članico Dunajskih filharmonikov / Wiener Philharmoniker.
Iztok Hrastnik igra kontrabas. Svojo prvo glazbeno izobrazbo je dobil na Glazbeni v Laškem, najprej je igral kitaro in violino. Z vstopom v Glazbeno gimnazijo v Ljubljani je presedlal na kontrabas k prof. Zoranu
Markoviču, pri katerem je tudi naprej študiral na Glazbeni akademiji v Ljubljani. Poleg študija je absolviral še več mojsterskih kurzov. Svojo diplomo je dobil leta 2009. V šolskem letu 2010/2011 je poučeval na konzervatoriju v Ljubljani. V marcu 2011 je zmagal na poskusnem igranju na Dunajski operi in postal član Wiener Philharmoniker.
Leta 2013 je napredoval za vodjo kontrabasne skupine pri Dunajskih filharmonikih.
Privatno ima rokodelske hobbije in je rad v naravi.
Program večera: Uroš KREK (1922-2008), Sonatina za godala
Joseph HAYDN (1732-1809) Ariadna a Naxos
-kantata za sopran in godala, s solistko Bernardo FINK
Aaron COPLAND (1900-1990): Appalachian Spring-
suita za 13 instrumentov
V svetlih časih so sanjači redki, v temnih postanejo bolj vidni. Haydn Copland in Krek so trije genialni glazbeniki, ki so svoj prispevek za naš svet podali z glazbeno umetnostjo. Vsak v svojem času in v svojem kontekstu. Uroš Krek je ena najpomembnejših glazbenih osebnosti slovenske glazbe 20. stoletja. Joseph Haydn je eden od komponistov takoimenovane dunajske klasike, Aaron Copland je svoje življenje kot komponist 20. stoletja posvetil razvoju in pospeševanju njegove samovoljne "ameriške nacionalne glazbe".
Uroš Krek je svoja najlepša dela posvetil godalom. Pričujoča sonatina ima karakter divertimenta (lahke, vesele glazbe). Trije stavki sledijo tradicionalnem strukturam, ki so v svoji domiselnosti enaki, sicer pa zelo kontrastni.
Ariadna auf Naxos komponista Josepha Haydna je muzikalično delo sestoječe iz dveh recitativov, ki jih obdajata dve ariji in predstavlja v njegovem opusu unikat. Delo je osredotočeno na dramatični izraz s tehničnimi aspekti in je kmalu postalo zelo priljubljeno. Vsebina govori o čakanju Ariadne na ljubljenega Tezeja, nakar se izkaže, da je Tezej že mrtev.
Apalaški izvir Coplanda je delo, za katero je dobil skladatelj leta 1945 Pulitzerjevo nagrado. Kompozicija kaže muzikalno zgradbo, ki jo lahko danes označimo kot ameriško. Delo je znano tudi kot baletna glazba.
Pogosta menjava ritmov, vplivi jazza, diatonični kontrasti in na nekaterih mestih modalne harmonije, ki izvirajo iz tradicionalnih melodij irske in angleške folklore odlikujejo to delo.
 |
| Slovenski komorni orkester ob koncu svojega prvega koncerta (skrajno levo Petra Kovačič) |
Ima preko 50 posnetkov, od katerih so bili nekateri nagrajeni s pomembnimi nagradami kot na primer Diapason d'Or ali Grammy nagrada. Leta 2006 je umetnica dobila Avstrijski častni znak za znanost in umetnost, 2014 je postala avstrijska komorna pevka, v Sloveniji pa je 2013 leta dobila Prešernovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za umetnost.
Koncert je dobro uspel, poslušalci so nastopajoče nagradili z dolgim ploskanjem. Želeli bi si, da bi se taki koncerti še večkrat dogajali.
Komentarji
Objavite komentar