Uffizi galerija#Firenze
Galleria degli Uffizi/ Uffizi galerija
Firence
Firence
Piazzale degli Uffizi
 |
| Alessandro Filippi, imenovan BOTTICELLI: Rojstvo Venere, 1485, tempera na platnu Slika prikazuje trenutek, ko se boginja ljubezni in lepote, rojena iz morske pene, pripelje po morju s pomočjo vetra in pristane na otoku Cipru |
V Uffizi galeriji se nahaja ena najpomembnejših in najslavnejših slikarskih zbirk na svetu. Tu najdemo ne samo slikarje iz Firenc temveč tudi druge italijanske mojstrovine in številne slike iz drugih držav kot tudi številne antične skulpture.
 |
| BOTTICELLI: Pomlad 1480, tempera na lesu Slika je posvečena proslavljanju ljubezni, miru in napredka. V poznem 15. stoletju je bil njen lastnik bratranec Lorenza Veličastnega. Slika je krasila njegovo spalnico, kar je bilo za aristokracijo renesanse običajno |
Če obiščeš Firence, bi si vsakdo moral ogledati tudi to galerijo.
Ljudje stojijo v dolgih vrstah pred vhodom, mi pa smo z našo FirenzeCard lahko takoj vstopili. Ob pol devetih zjutraj še ni bilo preveč obiskovalcev, tako da je bil ogled užitek. Na koncu smo bili kar malce utrujeni, naša mlada udeleženka ogleda pa je menila, da so si slike podobne, da je vedno ena in ista tema. To so začetki slikarstva in takrat so bile pomebne
biblijske teme. Ogledali smo si tudi palačo Pitti, kjer so v enem nadstropju
slike iz istega obdobja kot v Uffizien, eno nadstropje višje pa so slike iz konca 19. in 20. stoletja (modernizma). Tu je mladi udeleženec ogleda menil, da te slike niso tako lepe kot prejšnje iz obdobja renesanse.
Če se govori o Firencah, se seveda ne more mimo družine Medici, ki je okrog 300 let bila zelo pomembna. V časih političnih sprememb se je ta družina, ki izvira iz apotekarskega in zdravniškega stanu- v njihovem grbu so kroglice, ki po nekaterih razlagah pomenijo tablete- so konec 14. stoletja prenesli sedež njihove banke v Firence in osnovali še nove podružnice banke. Družina se je dobro razvijala in v teku naslednjih stoletij so se Firence z njihovo podporo lepo razvile v čudovito mesto.
Cosimo I. de Medici, firenški knez, se je leta 1540 preselil iz njihove družinske palače v Pallazzo Vecchio, ki je postala tako knežji dvor
(Pallazzo Ducale). Uradniki, ki so do tedaj imeli sedež v tej stari palači, so se počasi morali umakniti v nove prostore, ki so jih zgradili čisto blizu knežjega dvora. Gradnja je trajala od 1560.-tega do 1580.-tega leta. Ima
obliko črke U in se razteza ob Piazzale degli Uffizi vse do reke Arno. V pritličju so kolonade s stebri, kjer so včasih florentici trgovali, v zgornjih nadstropjih pa so prostori, kjer se nahaja galerija slik in se tudi danes nahajajo pisarne te galerije. Tu naj bi pri gradnji prvič uporabili cement in
podpore zidov iz železa. Največji zaklad te zbirke je seveda firenško renesančno slikarstvo, ki sodi k najvišjim dosežkom evropske umetnosti.
Med leti 1300 do 1500 ustvarjene slike so nakazovale smer za celotno zahodnoevropsko slikarstvo. Obešene slike se vrstijo kronološko začenši z dvorano številka 2 v 2. nadstropju in tako omogočajo za obiskovalca lahko orientiranje.
V osmerokotni dvorani št. 18 pa se nahajajo slike po šolah, na primer nemška, nizozemska, zgornja Italija od 1500 do 1700.
Intektualna klima v času Lorenza Veličastnega je bila na višku, takrat sta nastali sliki Botticellija "Pomlad" in "Rojstvo Venere", ki imata večkratni pomen. Slikar je bil takrat na vrhuncu svojega ustvarjanja, njegovi sliki kažeta izbrano eleganco njegovih form, veliko barvno transparentnost in
uravnoteženo in razumno strukturo kompozicije.
Različni literaturni viri so služili pri nastajanju slike "Pomlad". Sliko naj bi si ogledali od desne proti levi začenši z bogom blagega pomladnega vetra Zefirjem, ki zasleduje nimfo Kloris (Chloris), ki ji je podelil moč, da iz njenih ust prihajajo cvetlice. S tem se spremeni v boginjo Floro. V sredini slike je boginja Venera, za katero raste drevo mirta, ki ji je posvečeno. Nad njo lebdi Eros, ki z zavezanimi očmi strelja na v krogu plesoče gracije. Čisto na levi je upodobljen Merkur, božji Herold, s svojo palico se dotika oblakov, kar pomeni, da se spoznanje lahko zatemni. Na kratko: v Venerinem vrtu, ki je prispodoba človečnosti, najdemo tako erotično kot tudi duševno-intelektualno ljubezen. Slika je bila poročno darilo Lorenza Veličastnega svojemu bratrancu.
Tudi slika "Rojstvo Venere" ima za osnovo klasičen tekst, to je Himna Veneri, ljubezensko pesnitev Ovida. Na školjki stoji Venera, ki se po morju premika s pomočjo bogov vetra Zefirja in Aure, ki razširjata prijeten vonj, kar kažejo cvetlice, ki so vseokrog Venere. Pravkar je pristala na morski obali, kjer ji deklica izroča cvetlični plašč. Deklica je lahko nimfa iz njenega spremstva ali tudi ena od grazij, ki ima nalogo tkati njen plašč, kar je v prenesenem pomenu: plodna združitev med duhovno idejo naravo materije. Obe sliki sta postali zelo popularni šele v 19. stoletju, ko so ju "na novo" odkrili.
Ko sem bila še študentka, sem bila v "kliki" arhitektov, ki so moj obraz primerjali z Botticellijevo Venero. vesela sem, da sem po tolikih letih videla original.
Poseben vtis je name naredila tudi Niobina dvorana. Tu se nahajajo rimske kopije grških originalov iz 5. in 6. stoletja pred našim štetjem, ki so jih "odkrili" v 16. stoletju. Nioba je po zgodbi imela številne otroke, ki so predstavljeni s skulpturami. Nekdo ji te sreče z otroci ni privoščil in je njene otroke enega za drugim pobil. Vse to je Nioba junaško prenesla, po njej so imenovali najtršo kovino niob, druga trda kovina je tantal.
Od baročnega slikarstva je le malo slik, posebej so me navdušile Caravaggiove slike, kjer je znana "Meduza" (če te je pogledala, si okamenel) in "Mladi Bakhus".
Če se govori o Firencah, se seveda ne more mimo družine Medici, ki je okrog 300 let bila zelo pomembna. V časih političnih sprememb se je ta družina, ki izvira iz apotekarskega in zdravniškega stanu- v njihovem grbu so kroglice, ki po nekaterih razlagah pomenijo tablete- so konec 14. stoletja prenesli sedež njihove banke v Firence in osnovali še nove podružnice banke. Družina se je dobro razvijala in v teku naslednjih stoletij so se Firence z njihovo podporo lepo razvile v čudovito mesto.
Cosimo I. de Medici, firenški knez, se je leta 1540 preselil iz njihove družinske palače v Pallazzo Vecchio, ki je postala tako knežji dvor
(Pallazzo Ducale). Uradniki, ki so do tedaj imeli sedež v tej stari palači, so se počasi morali umakniti v nove prostore, ki so jih zgradili čisto blizu knežjega dvora. Gradnja je trajala od 1560.-tega do 1580.-tega leta. Ima
obliko črke U in se razteza ob Piazzale degli Uffizi vse do reke Arno. V pritličju so kolonade s stebri, kjer so včasih florentici trgovali, v zgornjih nadstropjih pa so prostori, kjer se nahaja galerija slik in se tudi danes nahajajo pisarne te galerije. Tu naj bi pri gradnji prvič uporabili cement in
podpore zidov iz železa. Največji zaklad te zbirke je seveda firenško renesančno slikarstvo, ki sodi k najvišjim dosežkom evropske umetnosti.
Med leti 1300 do 1500 ustvarjene slike so nakazovale smer za celotno zahodnoevropsko slikarstvo. Obešene slike se vrstijo kronološko začenši z dvorano številka 2 v 2. nadstropju in tako omogočajo za obiskovalca lahko orientiranje.
V osmerokotni dvorani št. 18 pa se nahajajo slike po šolah, na primer nemška, nizozemska, zgornja Italija od 1500 do 1700.
 |
| Gherardi di Giovanni: Madona na prestolu z otrokom, sv. Frančiškom, sv. škofom, Janezom Krstnikom in sv. Marijo Magdaleno, od 1470 do 1475 leta Slikarja je podpiral Lorenzo Veličastni Medici, posebej lepa se mi zdi obleka Marije Magdalene |
uravnoteženo in razumno strukturo kompozicije.
Različni literaturni viri so služili pri nastajanju slike "Pomlad". Sliko naj bi si ogledali od desne proti levi začenši z bogom blagega pomladnega vetra Zefirjem, ki zasleduje nimfo Kloris (Chloris), ki ji je podelil moč, da iz njenih ust prihajajo cvetlice. S tem se spremeni v boginjo Floro. V sredini slike je boginja Venera, za katero raste drevo mirta, ki ji je posvečeno. Nad njo lebdi Eros, ki z zavezanimi očmi strelja na v krogu plesoče gracije. Čisto na levi je upodobljen Merkur, božji Herold, s svojo palico se dotika oblakov, kar pomeni, da se spoznanje lahko zatemni. Na kratko: v Venerinem vrtu, ki je prispodoba človečnosti, najdemo tako erotično kot tudi duševno-intelektualno ljubezen. Slika je bila poročno darilo Lorenza Veličastnega svojemu bratrancu.
Tudi slika "Rojstvo Venere" ima za osnovo klasičen tekst, to je Himna Veneri, ljubezensko pesnitev Ovida. Na školjki stoji Venera, ki se po morju premika s pomočjo bogov vetra Zefirja in Aure, ki razširjata prijeten vonj, kar kažejo cvetlice, ki so vseokrog Venere. Pravkar je pristala na morski obali, kjer ji deklica izroča cvetlični plašč. Deklica je lahko nimfa iz njenega spremstva ali tudi ena od grazij, ki ima nalogo tkati njen plašč, kar je v prenesenem pomenu: plodna združitev med duhovno idejo naravo materije. Obe sliki sta postali zelo popularni šele v 19. stoletju, ko so ju "na novo" odkrili.
Ko sem bila še študentka, sem bila v "kliki" arhitektov, ki so moj obraz primerjali z Botticellijevo Venero. vesela sem, da sem po tolikih letih videla original.
 |
| Hodnik v 2. nadstropju Uffizij, z lepo poslikanimi stropi levo so vhodi v posamezne dvorane. |
 |
| Niobina dvorana |
 |
| Caravaggio:glava Meduze (!597), v ozadju mladi Bakhus (1597/98) |
Komentarji
Objavite komentar