Alpe v bidermajerju

Gauermann muzej 
v dunajskih Alpah
2761 Miesenbach, Scheuchenstein 127
www. miesenbach.at/gauermannmusum

odprto  v soboto, nedeljo in ob
 praznikih od 10. -17. ure


Friedrich Gauermann
Slikar Alp v času bidermajerja

Friedrich Gauermann(1807 - 1862): Počitek v Alpah

Na praznik Avstrije 26. oktobra, ko se praznuje podpis pogodbe
v Belvedere, ko se je začelo 10 let po koncu druge svetovne vojne samostojno življenje za Avstrijo v drugi republiki, običajno hodimo na izlete, pohodniške ali oglede kulturnih institucij. Takrat ima na Dunaju veliko muzejev prost vstop. Reke obiskovalcev se vrstijo iz enega v drugi muzej, mene pa je vleklo izven Dunaja, v Nižji Avstriji proti jugu in nato malo proti zahodu, skupaj 77 km od Dunaja v dunajske Alpe, kakor jim pravijo. Bil je čudovit dan za izlet, zadnji v soncu s temperaturo 18 stopinj
in naš vodič NÖ Card imenovan,nas je pripeljal do nekdanje šole v kraju
Miesenbach. Sedaj ima v pritličju muzej slikarja  Friedricha Gauermanna, ki je bil tukaj rojen. V prvem nadstropju pa je prostor, kjer prirejajo razstave sodobni slikarji iz bližnje indaljne okolice.

Muzej ima samo originalne slike svojega rojaka Gauermanna, ki je slikal živali in pokrajine v Alpah v času bidermajerja. Od muzeja vodijo na več strani pohodniške poti, v daljavi pa se je videl zasneženi vrh Schneeberga (Snežene gore).
Schneeberg fotografiran iz Misenbacha, foto M.Majcen
Friedrich Gauermann se je učil slikanja pri svojem očetu Jacobu, nato pa je obiskoval pokrajinski razred Dunajske akademije, kjer pa je na njegovo slikarstvo malo vplival njegov učitelj Josef Moessmer. Večji vtis in uk pa je dobil s kopiranjem slik njegovih sodobnikov: Potterja, Wouwermnna, Ruisdaela, Everdinga, Dujardina. Tehnične  spretnosti in posebne efekte si je prevzel iz teh del. Sam se je seveda še izpopolnjeval s slikanjem narave in živali v okolici Dunaja. 1827 leta je potoval v München in v Dresden. Med leti 1826 in 1830 je sodil k prodornim slikarjem dunajskega naturalizma in gojil kontakte z drugimi slikarji iz Nemčije. Z razpoloženjskimi  slikami si je pridobil najvišja priznanja. povezal se je tudi z angleškim slikarjem Landseerom in odšel na potovanje v Italijo. Nizozemski kralj ga je odlikoval za njegove slike živali.
Friedrich Gauermann: Skalna pokrajina



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Donauturm/Stolp ob Donavi#Wien

Slika
Donauturm/ Stolp ob Donavi V parku ob Donavi v 22.okraju, Donauturmstraße 4, 1220Wien stoji ena od najpopularnejših znamenitosti Dunaja - Donauturm, v katerem se z dvigalom povzpnete do višine 170 m, celotna višina stolpa je pa je 252 m. Stolp ob Donavi je bil konstruiran leta 1964 kot atrakcija za takratno mednarodno vrtno razstavo. Temelji so 8 m v globini, premer stolpa na temeljih je 31 m, nosijo pa težo 17.000 ton. Vgrajena sta dva lifta, 776 stopnic vodi do vrha. Okrog stolpa je čudovit park, ki spominja na nekdanjo vrtno razstavo in je vreden ogleda. Posebnost stolpa je tudi restavracija v najvišjem nadstropju, ki je bila urejena leta 1962 na rotirajoči plošči. Ko sedimo   pri kavici, se nam panorama  Dunaja prikaže na 360 stopinjah večkrat  na uro. Načrte za to posebnost je izdelal CEO Waagner-Biro, ki si je v sedanjem času udeležil trenutno zelo slavnega projekta, Hamburške Elbphilharmonije. Odpirajo jo v januarju 2017. Stala je okrog 800 milijonov evrov. Gr
Preberite več

Ringstrasse/Prstan, Mestna hiša #Dunaj

Slika
Ringstrasse -150 let Ring - "Obroba" dunajskega cityja Gledati čez rob krožnika ( über den Tellerrand schauen) pomeni v nemščini, da je na drugi strani roba večja prostranost, znotraj nekaj koncentriranega (city). To naj bi bila dunajska Ringstrasse ( prstan ), ki je praznovala 1. maja 2015 150 -letnico odprtja te ceste. To naj bi bil najlepši "boulevar sveta" kot ga propagirajo v Tourismusbüro ju na Dunaju, kjer pripravljajo praznovanje. Kot orientacija je Ringstrasse zelo pomembna, saj obkroža v celoti mestno jedro. Vsak obiskovalec Dunaja naj bi se enkrat peljal okrog in okrog, da si lahko ogleda arhitekturo iz ustanovnih časov (Gründerzeit). Opisala sem že univerzo ( glej: praznovanje 650-letnice Univerze) in parlament, danes bi predstavila še Rathaus (mestno hišo, magistrat). Sodobne arhitekture ob tej cesti ne najdemo, razen, če na Kai ju gledamo čez Donaukanal. Tudi za sprehajanje je Dunajčani ne uporabljajo, razen posamičnih odsekov. Na Prstanu potek
Preberite več

Stephansdom/Stolnica sv.Štefana/#Wien

Slika
Stephansdom/Stolnica sv.Štefana na Dunaju Notranjost katedrale Najbolj znana  znamenitost Dunaja in Avstrije je gotska zgradba stolnice in metropolitska cerkev sv. Štefana - Stephansdom , ki obvladuje panoramo starega mestnega centra.  Številne generacije stavbenikov so od 12. stoletja dalje delale na gradnji te cerkve, ki danes reprezentira zgodovino iz 8. stoletij. Prva romanska cerkev se je umaknila pozno romanski zgradbi, od katere je danes ohranjen samo takoimenovali Riesentor (ogromna vrata) in stranska stolpa ob vhodu ( Haidentürme). Prezidava v gotsko cerkev z zvezdastimi in mrežastimi rebrastimi oboki se je izvršila v  14. stoletju po naročilu vojvode Rudolfa IV. habsburškega (  der Stifter - ustanovnik) ,  ki ga poznamo v mojem blogu tudi kot ustanovitelja du najske Univerze. V 15. stoletju je nastal južni cerkveni stolp, nedokončani severni stolp so  pokrili v 16. stoletju, v 17. in 18. stoletju so nastale izboljšave in dopolnilne gradnje. Ob koncu 2. svetovne
Preberite več