Belvedere Orangerie, Zagreb 1900#Wien

   B E L V E D E R E   

O R A N G E R I E

Unteres Belvedere

Rennweg 6, 1030 Wien

www.belvedere.at

IZZIV MODERNIZMA

Wien in Zagreb okrog 1900

20. oktober 2017 - 18. februar 2018

Ivan Meštrović (Vrpolje 1883- 1962 South Bend, USA), Vodnjak življenja 1905,
mavec, Foto: M.Majcen

Okrog leta 1900 je nastal v Evropi kot posledica splošnega moderniziranja življenja živahen umetniški dialog med Dunajem kot glavnim mestom večnacionalne države in drugimi nacionalnimi centri kot je bil na primer Zagreb. 

Hrvaška se je že proti koncu 19. stoletja kulturno približala Dunaju, sledila je izmenjava med Zagrebom in dunajsko Secesijo, ki je ob prelomu stoletja močno vplivala na hrvaško umetnost.

Razstava v Orangeriji v Spodnjem Belvedere je skupno delo z Galerijo 

Klovićevi dvori iz Zagreba in predstavlja dela umetnikov in umetnic obeh dežel.

Modernizem je že desetletja predmet številnih raziskav. Vendar je vedno zanimivo opazovati kakšni so bili vplivi in od kje so prišli. Sedanja razstava kaže pomen dunajske Secesije in njenih umetnikov kot učiteljev

ter posredovalcev umetnosti. Razstava osvetli  mednarodno manj znano, pa zato zelo plodno obdobje hrvaške umetnosti, kateri se tukaj posvečajo.

Bela Csikos Sesia (1864-1931): Reformna obleka 1905- 1910
Rdeče vezenje na beli laneni tkanini, spredaj igle za klobuk
Muzej umetne obrti v Zagrebu

V samo 20 letih se je močno spremenila celotna podoba Hrvaške. Medtem ko je bil Zagreb  v dvojni monarhiji Avstro-Ogrske politično močno povezan z Budimpešto, so bile kulturne vezi z Dunajem zelo močne. Ob prelomu stoletja je bil Dunaj pulzirajoča metropola, katere vpliv se je širil na vse strani monarhije. Dunajska Secesija  je mnogim umetnikom pokazala pot v modernizem. Konec 19. stoletja na Hrvaškem še ni bilo kakšne umetniške akademije. Številni hrvaški umetniki so se izobrazili na Dunaju, potem pa so se vrnili domov.

Slikarka Leopoldina Schmidt je pozirala hrvaškemu slikarju Robertu Auerju kot kakšna Parižanka, ki se je postavila pred Renoirja, čisto v črnem, z rjavim krznom, porcelansko lepim obrazom - tako je slikal tudi

Klimt. Zgodba se je tako končala, da sta se umetnika poročila in preselila v Zagreb, kjer sta odprla svojo privatno umetniško šolo.

Robert Auer, Portret žene umetnika (Leopoldina Auer Schmidt), 1902
(c) Privatna zbirka, olje na platnu

Od vseh hrvaških umetnikov in umetnic se je lahko samo Ivan Meštrović primerjal z Gustavom Klimtom. Tako kot njegovi dunajski kolegi in kolegice se je v njegovem zgodnjem delu ukvarjal s temami kot so strah, sanje, bolezen, življenje in smrt. Naštete teme so simbolistične, nastale so kmalu po letu 1900 in prvič našle pot v upodabljajočo umetnost. Cilj je bil ponazoriti ideje. Slike in skulpture naj bi zaposlile duha osebe, ki jih opazuje in posredovale globlji pomen. Meštrović povezuje to nalogo s poudarjeno naturalistično ali celo ekspresivno izvedbo. Izobrazil se je na Šoli za umetno obrt v Zagrebu in prišel na Dunaj na višku jugendstila. Kot edini umetnik iz Hrvaške je bil sprejet v Secesijo kot njihov redni član.

Njegov največji uspeh je samostojna razstava leta 1910 v Secesiji na Karlspaltzu.

Predstvljene so slike umetnic, ki so bile združene v Klubu hrvaških umetnic. Njihova ustanoviteljica Nasta Rojc se je naslikala kot lovko (lovec) v življensko veliki podobi in s tem povzročila škandal. Imela je ljubezensko razmerje z žensko, kar je bilo za tisti čas zopet škandal. Bila pa je dobra slikarka, kar priča spodnja slika Ilice, glavne zagreške ulice v centru.

Nasta Rojc (1883-1964). Ulica Ilica, 1910, olje na platnu
Muzej mesta Zagreb, Foto: M.Majcen