Ametist Maissau#Avstrija

 AMETIST V MAISSAUU

A-3712 Maissau, Hornerstraße 36

www.amethystwelt.at

Žila pasastega ametista v rudarskem rovu v Maissauu

Z lepim vremenom se pričnejo izleti v okolico Dunaja. Tokrat sem se odpeljala v 65 km oddaljen kraj Maissau proti severu v bližino češke meje. Tu so odkrili nahajališče pasastega ametista 12 metrov pod zemeljsko površino, ko so opravljali gradbena dela. Zagotovo je, da je nahajališče - žila pasastega ametista dolga 400 m in sega približno 5 m v globino, široka pa je približno 60 - 80 cm (glej zgornjo sliko), ocenjujejo pa, da je lahko dolga tudi 1000 m. 

Pasasti ametist je za razliko od ametista, ki ga poznamo kot  prozoren drag kamen, neprozoren (nima kristalne strukture), njegove barve pa so od vijolične do bele. Nastal je pred približno 400 miljonov let, ko je lava ob potresih, nastalih ob gibanjih kontinentov, prišla na površje med razpokami granita. To zelo dobro ponazarja naslednja slika.

Plošča granita, v sredini pasasti ametist, zgoraj so
naslikane živali in rastline, ki so ob nastanku tega ametista
živele na tem področju na zemlji

Preden se spustimo do izkopanega rova, si na razstavi lahko ogledamo, kako so se skozi tisočletja uporabljali dragi kamni, s tem tudi ametist. Uporabljali so ga za 

okras in nakit že v starem Egiptu. Tudi Rimljani so ga tudi uporabljali za nakit, kar

priča najdba na področju Carnuntuma ob Donavi. Tam so našli zlate uhane z ametistom iz 3. stoletja našega štetja. Posebej radi so krasili kraljeve ali cesarske krone. Na sliki vidimo krono, kjer je vdelanih 12 različnih dragih kamnov, ki simbolizirajo 12 temeljnih kamnov obzidja mesta Jeruzalema, kar ima biblijski pomen.

Cesarska krona z dvanajstimi dragimi kamni:
jaspis, safir, kalcedon, smaragd, sardoniks, sardion, krizolit
beril, topaz, krizopras, hiacint in ametist. 

Hiša dragih kamnov: Ametistova geoda iz Visokega Atlasa v Maroku

Okras za nogo, ogrlica in ptič,
 vse iz ametista iz starega Egipta,
kopije iz muzeja v  Kairu

V srednjem veku so drage kamne uporabljali v zmleti obliki za medicinske namene. To poznamo iz zapisov Hildegard von Bingen, ki je živela v 12. stoletju. Ametist je priporočila ob pikih insektov ali proti ušem. Paracelzus je kamne zmlel  in jih take dajal  kot zdravilo.

Naslednja razstava nas čaka v Hiši dragih kamnov, kjer vidimo drage kamne kot se jih najde v naravi. To zbirko so dobili od zbiralca mineralov, ki mu je zmanjkalo prostora doma. Njegova želja je bila, da so te naravne dragocenosti na ogled čim več ljudem.

Najdišča dragih kamnov so praktično na vseh kontinentih, pasasti ametist pa najdemo samo v Avstriji in okoliških državah: v Nemčiji, na Češkem in v Švici.Tega v Maissauu obdelajo in spremenijo v nakit. V trgovini, ki zavzema osrednji del pred vstopom v rudarski rov, je veliko nakita iz poldragih kamnov, ki ga izdelujejo v lastni delavnici iz dokupljenih mineralov. V Hiši dragih kamnov imajo še posebno razstavo o OPALIH, ki jih imenujejo najdragocenejši ogenj sveta. Vidimo lahko vse vrste in barve opalov, mnogi kažejo iz različnih kotov različne barve, drugi so svetlo modri, svetlo zeleni, tudi rjavi. Zbirko teh opalov so dobili na posodo iz Nemčije in bo na ogled do konca leta. V trgovini imajo različen nakit iz opalov, ki so ga izdelali v lastni delavnici.

Vse te zgradbe z razstavnimi prostori se nahajajo v lepem parku, kjer imajo tudi "dnevni kop" poldragih kamnov, kjer otroci lahko iščejo in najdejo v mivki majhne kamne pasastega ametista. 

Kako pridemo do Maissaua:

iz Dunaja po A22 cesti proti Stockerau, nato po B4 do Maissaua (65 km).