Augarten porcelan 300 let#Wien
MUZEJ PORCELANA V AUGARTNU/
PORZELLANMUSEUM IM AUGARTEN
Obere Augartenstrasse 1, 1020 Wien
VEDNO LEP / EWIG SCHÖN
300 let dunajskega porcelana
1718 - 2018
razstava od 19. marca do 13. oktobra 2018
Grad Augarten je nastal leta 1614 kot lovsko področje pod cesarjem Matthiasom
(1557-1619) ( najverjetneje pri nas imenovan kralj Matjaž). Bil je porušen med drugim turškim obleganjem Dunaja in na novo zgrajen zopet leta 1705. Francoski
arhitekt za vrtove Jean Trehet je zasnoval park, porcelanska manufaktura pa se je preselila šele leta 1923. Od leta 1928 je postalo poslopje last mesta Dunaja, od leta 2000 pa je spomeniško zaščiteno.
Iz Kitajske so v Evropi poznali porcelan, niso pa ga znali izdelati. Trudili so se priti
do recepta za izdelavo le-tega. Najprej je to uspelo Nemcem v Meissenu, 10 let
(leta 1718) kasneje pa še na Dunaju. Nastala je manufaktura za izdelavo porcelana pod vodstvom Du Paquiera, takrat brez znamke. Leta 1744 je manufakturo kupila Marija Terezija, takrat so izdelki že dobili prvo vtisnjeno znamenje za Augarten porcelan, ki so ga nato vtisnili pod glasuro (1750), nato so to dopolnili z znamenjem in dvoštevilčno in nato s trištevilčno letnico (do 1864). Manufakturo so zaprli za približno 70 let, zopet so jo odprli 1923 leta. Znamka je bila dopolnjena z "Augarten Austria". Znamka je dobila nad običajnim znamenjem kronico, spodaj pa "Augarten Wien Austria" (1945-1988), po letu 1996 pa je nad znamko s kronico dopolnitev "Augarten Vienna Handpainted".
Muzej porcelana v Augartnu se v pritličju posveča izdelkom iz 20. in 21. stoletja in tvori tako muzej Manufakture Augarten. Ko so jo leta 1923 ponovno ustanovili, so se za to zavzemali takratni umetniki modernizma
kot smo letos že večkrat slišali: Josef Hoffmann, Herta Buchner, Franz von Züllov in še drugi. Ti so dali takratnim izdelkom njihov pečat. Pričeli pa so tudi izdelovati najboj uspešne servise iz preteklosti, iz poznega baroka, rokokoja in klasicizma. Vedno pa so izdelovali pocelan po osnutkih sodobnih umetnikov.
Prva manufaktura pod vodstvom Du Paquiera je zašla v finančne težave,
nazadnje jo je kupila Marija Terezija. Za dunajski dvor so izdelovali porcelan, ki je prišel takrat v modo. Drugače so jedli iz srebrnih in zlatih krožnikov, na porcelanskih krožnikih so v začetku servirali samo desert.
Počasi pa se je porcelan uveljavil in za vse otroke Marije Terezije so izdelali velike servise, kasneje, ko je bil dunajski kongres (okrog 1800), pa so udeleženci kongresa dajali velika naročila. To so bili seveda zelo dragi in dragoceni servisi, ki si jih navadni ljudje niso mogli privoščiti. Prišlo je tudi do konkurence s cenejšim porcelanom, tako, da so naročila za manufakturo izostala. Posledica je bilo prenehanje delovanja manufakture.
Manufaktura ima tudi v sodobnem času kdaj pa kdaj probleme, vedno pa se najde nekdo, ki kupi to podjetje in ga reši pred propadom in ohrani to
staro tradicijo. Sedaj je njen lastnik Dr. Erhard Grossnigg, njegov moto je ohraniti to umetniško tradicijo za zanamce. Veliko kupcev imajo iz vsega sveta, zlasti iz Japonske od koder je zadnje večje naročilo. Za tamkajšnjo medicinsko sredno šolo želijo imeti porcelanast kip Florence Nightingale, ki velja za ustanoviteljico svetovnega Rdečega križa.
Za izdelke, ki so izdelani v baročnem, rokokojskem in klasicistčnem stilu
se najdejo predloge v MAKU (Muzeju uporabne umetnosti), kjer hranijo
izdelke od vseh začetkov Manufakture. Tudi za te produkte se najdejo
kupci, katerim pri izbiri pomaga prijazno osebje, lahko se naroči tudi posamične dele servisa, ki so se mogoče že razbili.
Tako lahko želimo Manufakturi še na mnoga leta in mnoge nove osnutke, kot tudi lepe servise po starih predlogah.
kot smo letos že večkrat slišali: Josef Hoffmann, Herta Buchner, Franz von Züllov in še drugi. Ti so dali takratnim izdelkom njihov pečat. Pričeli pa so tudi izdelovati najboj uspešne servise iz preteklosti, iz poznega baroka, rokokoja in klasicizma. Vedno pa so izdelovali pocelan po osnutkih sodobnih umetnikov.
Kavne skodelice nastale v obdobju prve manufakture z baročnimi in klasicističnimi vzorci |
nazadnje jo je kupila Marija Terezija. Za dunajski dvor so izdelovali porcelan, ki je prišel takrat v modo. Drugače so jedli iz srebrnih in zlatih krožnikov, na porcelanskih krožnikih so v začetku servirali samo desert.
Počasi pa se je porcelan uveljavil in za vse otroke Marije Terezije so izdelali velike servise, kasneje, ko je bil dunajski kongres (okrog 1800), pa so udeleženci kongresa dajali velika naročila. To so bili seveda zelo dragi in dragoceni servisi, ki si jih navadni ljudje niso mogli privoščiti. Prišlo je tudi do konkurence s cenejšim porcelanom, tako, da so naročila za manufakturo izostala. Posledica je bilo prenehanje delovanja manufakture.
Manufaktura ima tudi v sodobnem času kdaj pa kdaj probleme, vedno pa se najde nekdo, ki kupi to podjetje in ga reši pred propadom in ohrani to
staro tradicijo. Sedaj je njen lastnik Dr. Erhard Grossnigg, njegov moto je ohraniti to umetniško tradicijo za zanamce. Veliko kupcev imajo iz vsega sveta, zlasti iz Japonske od koder je zadnje večje naročilo. Za tamkajšnjo medicinsko sredno šolo želijo imeti porcelanast kip Florence Nightingale, ki velja za ustanoviteljico svetovnega Rdečega križa.
Za izdelke, ki so izdelani v baročnem, rokokojskem in klasicistčnem stilu
se najdejo predloge v MAKU (Muzeju uporabne umetnosti), kjer hranijo
izdelke od vseh začetkov Manufakture. Tudi za te produkte se najdejo
kupci, katerim pri izbiri pomaga prijazno osebje, lahko se naroči tudi posamične dele servisa, ki so se mogoče že razbili.
Tako lahko želimo Manufakturi še na mnoga leta in mnoge nove osnutke, kot tudi lepe servise po starih predlogah.
S proslave ob 300. obletnici obstoja Manufakture Augarten v marcu 2018 |
Komentarji
Objavite komentar