Romako#Wien

LEOPOLD MUSEUM/

LEOPOLD muzej

in MuseumsQuartier Wien

odprto dnevno od 10.-18. ure, ob četrtkih do 21. ure

aprila, maja, junija, julija in v avgustu odprt vsak dan

Anton Romako

Začetek modernizma 

Razstava od 06.04. do 18.06.2018

Anton Romako: Deklica prečka deroč potok (1880-1882)
Leopold muzej Wien, foto: Leopold Museum, Wien/Manfred Thumberger

Anton Romako (1832-1889) je eden najpomembnejših, pa tudi eden najbolj protislovnih umetnikov poznega 19. stoletja. Nerazumevanje in

zaničevanje sta spremljala njegovo delo, ki je na neobičajen način

prehajalo  v nove interpretacije. Če pogledamo v ozadju na njegovo življenje in obdobje, v katerem je živel, lahko njegovo slikarstvo označimo kot iskanje  po adekvatnem formuliranju za vprašanja časa in nerazumevnja njegove osebne usode.

Življenje in delo

Zelo zgodaj je postal sirota, vendar mu je oče zapustil majhno premoženje, ki mu je omogočilo zaželjeno izobrazbo za slikarja na Dunaju in eno leto tudi v Münchnu. Dokončal je Akademijo na Dunaju v razredu za zgodovinsko slikarstvo, kjer je bilo potrebno zelo precizno slikanje. Njegov talent je bil zelo opazen, tako da je zapustil to vrsto slikanja in odšel v Benetke. Tam se je naučil slikanja akvarelov in nato nadaljeval pot v Rim. V teh turističnih trgih je Romako prodal precej slik

in živel v mednarodni skupnosti umetnikov.

Rim 1856-1876

Sledijo najsrečnejša leta njegovega privatnega življenja, ko se je poročil s premožno Sophie Köbel, hčerko nemškega arhitekta in Italijanke. Za prodajo njegovih slik je bil prisoten trg iz plemstva, diplomacije in kroga okrog vatikana. Tu so bile zelo pomembne žanrske slike in portreti. Slikal je na "brezobziren način" najprej v pripovednem realizmu, katerega je kombiniral z baročno tradicijo, tako, da bi s predstavitvijo dosegel to, kar mu je bilo pomembno, kar je hotel s sliko povedati. Cenili so njegovo tehnično verziranost, njegove radikalne subjektivne interpretacije pa so ga proti koncu 1860-tih let osamile, niso ga razumeli. Posledice so bile 

vedno večja revščina in ločitev od njegove žene, ki ga je zapustila in mu prepustila vseh pet otrok. Njegova težka gospodarska situacija je nastala tudi zaradi nove politične situacije, leta 1971 je nastala združena Italija,

Rim je bil njeno glavno mesto. Pomembno je bilo vse kar je bilo italjansko, mednarodna društva in turiste so izrinili iz države. 

Anton Romako: Tegetthoff v morski bitki pri Visu, 1882
Belvedere Dunaj, foto: Belvedere, Wien

Dunaj 1876-1889

Konec leta 1876 se je Anton Romako s svojima najstarejšima otrokoma vrnil na Dunaj, tri mlajše deklice so ostale v Rimu pri tašči. Ko bi se njegovo življenje zopet uredilo, je nameraval otroke vzeti k sebi. To se na žalost nikoli ni zgodilo. Umetniško ni vezi z Dunajem nikoli prekinil, bil je član Künstlerhausa/Hiše umetnikov, kjer je redno sodeloval na razstavah.

Imel je tudi podporo svojega starejšega brata Josefa von Romako, ki je bil zaslužen mornarski inženir in v dunajski družbi dobro zasidran. 

Romako je slikal portrete in pokrajinske slike (Dolina Gastein- serija slik). 

Na Dunaju je bil čas gradnje Ringstrasse, bilo je veliko povpraševanje po dekorativni, intelektualni sliki. 1882 je narisal historičo sliko "Tegetthoff v morski bitki pri Visu". Bitka je bila sicer že 1866 leta in je pomenila velik uspeh za avstrijsko mornarico nad Italijani. Ta slika pa na žalost ni imela posebnega uspega na Dunaju, kljub temu pa je to moja najljubša Romakova slika, ki jo že zelo dolgo poznam. Njegov konkurent  je bil takrat Makart, vse kar je narisal on, je bilo sprejeto.

1882 je umrl njegov brat, na aukciji je poskusil prodati svoje slike, kar mu ni uspelo. Iz obupa se je preselil za 2 leti v Ženevo, podpirala sta ga samo grof in grofica  von Kuefstein. Na njunem gradu Greillenstein v Waldviertlu je večkrat našel razumevanje in se lahko odpočil od njegovega težavnega življenja. 1885 leta je nastal portret grofice Kuefstein, ki ga smatrajo kot mojstrovino portretnega slikarstva. Ta slika je imela po vsej verjetnosti vpliv na Gustava Klimta, ki je kasneje naslikal mnogo portretov lepih žensk iz dunajske družbe z jasno risanim obrazom in dekorativno okolico. Slabo je nanj vplivala tudi novica, da sta si dve njegovi hčerki leta 1877 vzeli življenje. Umrl le leta 1889 v veliki revščini in osamljenosti.

Anton Romako: Portret grofice Marie M. Kuefstein, 1885/86
Leopold privatna zbirka, foto: Leopold Museum Wien, Manfred Thumberger

Umetniško delo

Romakovo delo je do danes ambivalentno, ker je na en način ostal zvest

prikazovanju idealnega sveta, hkrati pa je poznal nasprotja in propad ter to kompleksnost poskušal izraziti v svojih slikah. V svojem slikarstvu je bil Romako pred svojim časom. Brezhibno  je obvladal slikarske tehnike in poznal različne umetniške struje. Znal je povezati močne, neortodoksne barve z natačno in nervozno črto. Na ta način se je poslovil od čiste umetnosti upodabljanja. "Premaknil" je pogled na svet, ne radikalno, temveč v majhnih niansah, kar do današnjega dne vodi k zmotam. Historično slikartsvo je razširil iz preproste predstavitve za psihološko dimenzijo, ne da bi pri tem postal simbolist. Njegovi potreti se izgubijo v difuznem ozadju, pomembna je predstavitev oči, ki so poduhovljene in izražajo notranje življenje.

Anton Romako: Italijanski ribiški otrok, 1873/75
Belveder Wien, Foto:Belvedere Wien